Aktualno
Vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina na Kongresu kazenskega prava in kriminologije o izzivih pregona gospodarske kriminalitete
Na Kongresu kazenskega prava in kriminologije 2026, ki je potekal maja v Ljubljani in ga je organiziral Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je v panelu Temeljna vprašanja kazenskega prava sodeloval tudi dr. Jože Kozina z Vrhovnega državnega tožilstva RS.
V predavanju z naslovom »Odkrivanje in pregon gospodarske kriminalitete – od prioritete do margine?« je predstavil tematiko gospodarske oziroma »beloovratniške« kriminalitete ter aktualne izzive njenega odkrivanja in pregona.
V predavanju je osvetlil pojem gospodarske kriminalitete v njenem dejanskem pomenu ter opozoril na ambivalenten odnos družbe do različnih oblik gospodarskega kriminala v slovenskem prostoru. Poseben poudarek je namenil razlogom za neučinkovito odkrivanje, preiskovanje, pregon in sojenje storilcev gospodarske kriminalitete ter predstavil predloge za izboljšanje obstoječega stanja.
Dr. Kozina je v predavanju predstavil nekatere pomembnejše pojavne oblike kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete »belih ovratnikov«. Med drugim je izpostavil: zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poslovno goljufijo, davčno zatajitev, obremenjevanje in uničevanje okolja, kršitev temeljnih človekovih pravic delavcev, preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti, dajanje podkupnine gospodarskim subjektom, goljufijo na škodo Evropske unije, zlorabo trga finančnih instrumentov ter pranje denarja. Posebej je izpostavil kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240. člena KZ-1 ter pomen kazenskopravnega varstva premoženja gospodarskih subjektov kot pomembne varovalke pred pretiranim poudarjanjem popolne svobode trga in gospodarske pobude na račun odgovornega in zakonitega poslovanja.
Dr. Kozina je v svojem predavanju kot ključne predloge za izboljšanje stanja navedel potrebo po prepoznavanju dejanske družbene nevarnosti gospodarske kriminalitete, zavrnitev teze, da je dosedanje spoprijemanje z njo zadovoljivo in v okviru mogočega ter odstranitev »preproge«, pod katero so se skozi desetletja pometali zgrešeni pristopi, napake in problemi pri soočanju s to obliko družbene deviantnosti. Ob tem je poudaril tudi nujnost ustvarjanja pogojev za dejansko in ne zgolj navidezno specializacijo kadrovskih resursov ter njihovo ustrezno stimulacijo.
Predavanje dr. Kozine je prispevalo k strokovni razpravi o sodobnih pojavnih oblikah gospodarske kriminalitete ter o potrebi po učinkovitejšem odzivu organov odkrivanja in pregona na tem področju. Udeleženci kongresa so predavanje ocenili kot pomemben prispevek k razpravi o aktualnih izzivih kazenskega prava.
Nazaj
Vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina na Kongresu kazenskega prava in kriminologije o izzivih pregona gospodarske kriminalitete
Na Kongresu kazenskega prava in kriminologije 2026, ki je potekal maja v Ljubljani in ga je organiziral Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je v panelu Temeljna vprašanja kazenskega prava sodeloval tudi dr. Jože Kozina z Vrhovnega državnega tožilstva RS.
V predavanju z naslovom »Odkrivanje in pregon gospodarske kriminalitete – od prioritete do margine?« je predstavil tematiko gospodarske oziroma »beloovratniške« kriminalitete ter aktualne izzive njenega odkrivanja in pregona.
V predavanju je osvetlil pojem gospodarske kriminalitete v njenem dejanskem pomenu ter opozoril na ambivalenten odnos družbe do različnih oblik gospodarskega kriminala v slovenskem prostoru. Poseben poudarek je namenil razlogom za neučinkovito odkrivanje, preiskovanje, pregon in sojenje storilcev gospodarske kriminalitete ter predstavil predloge za izboljšanje obstoječega stanja.
Dr. Kozina je v predavanju predstavil nekatere pomembnejše pojavne oblike kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete »belih ovratnikov«. Med drugim je izpostavil: zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poslovno goljufijo, davčno zatajitev, obremenjevanje in uničevanje okolja, kršitev temeljnih človekovih pravic delavcev, preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti, dajanje podkupnine gospodarskim subjektom, goljufijo na škodo Evropske unije, zlorabo trga finančnih instrumentov ter pranje denarja. Posebej je izpostavil kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240. člena KZ-1 ter pomen kazenskopravnega varstva premoženja gospodarskih subjektov kot pomembne varovalke pred pretiranim poudarjanjem popolne svobode trga in gospodarske pobude na račun odgovornega in zakonitega poslovanja.
Dr. Kozina je v svojem predavanju kot ključne predloge za izboljšanje stanja navedel potrebo po prepoznavanju dejanske družbene nevarnosti gospodarske kriminalitete, zavrnitev teze, da je dosedanje spoprijemanje z njo zadovoljivo in v okviru mogočega ter odstranitev »preproge«, pod katero so se skozi desetletja pometali zgrešeni pristopi, napake in problemi pri soočanju s to obliko družbene deviantnosti. Ob tem je poudaril tudi nujnost ustvarjanja pogojev za dejansko in ne zgolj navidezno specializacijo kadrovskih resursov ter njihovo ustrezno stimulacijo.
Predavanje dr. Kozine je prispevalo k strokovni razpravi o sodobnih pojavnih oblikah gospodarske kriminalitete ter o potrebi po učinkovitejšem odzivu organov odkrivanja in pregona na tem področju. Udeleženci kongresa so predavanje ocenili kot pomemben prispevek k razpravi o aktualnih izzivih kazenskega prava.
