Kot je v predgovoru zapisal generalni državni tožilec RS Drago Šketa je bilo tudi leto 2021, ki ga je že drugo leto zapovrstjo zaznamovala epidemija COVID-19, za tožilsko organizacijo uspešno.

Leta 2021 so državna tožilstva zoper polnoletne osebe, proti mladoletnikom in zoper pravne osebe skupaj prejela 24.658 kazenskih ovadb (3.112 ovadb manj kot leta 2020), v istem času pa so rešila 25.077 kazenskih ovadb, kar pomeni, da so državna tožilstva rešila skupaj 419 ovadb več, kot so jih prejela, kar je 101,7-odstotna stopnja obvladovanja pripada. Glede na podatke iz preteklega leta se je število nerešenih ovadb leta 2021 zmanjšalo za 3 odstotke.

Struktura kaznivih dejanj zoper gospodarstvo se tudi v letu 2021 ni bistveno spremenila. Državna tožilstva so v letu poročanja zoper polnoletne osebe prejela kazenske ovadbe za 276 kaznivih dejanj, kar v primerjavi z letom prej predstavlja znižanje pripada tovrstnih zadev za 36 odstotkov. Zoper pravne osebe so državni tožilci v letu poročanja prejeli kazenske ovadbe za 49 kaznivih dejanj, pri čemer so skupno obravnavali ovadbe za 187 kaznivih dejanj oziroma za 5 odstotkov več kot leto pred tem.

Državna tožilstva so v letu 2021 prejela skupaj 368 kazenskih ovadb za kazniva dejanja, ki jih štejemo kot korupcijska kazniva dejanja tako zoper fizične kot tudi zoper pravne osebe, kar v primerjavi s preteklim letom 2020 predstavlja velik porast prejetih kazenskih ovadb za navedena kazniva dejanja. V letu 2020 so državna tožilstva namreč prejela 121 kazenskih ovadb, v letu 2019 pa 222 kazenskih ovadb za tovrstna kazniva dejanja.

V letu 2021 smo bili na ustavnem sodišču uspešni kar dvakrat – v juniju je bilo potrjeno stališče državnega tožilstva, da z rokom za začetek postopka ni ustavno dopustno omejevati kazenskega pregona v razmerah, ko tega iz objektivnih razlogov ni mogoče začeti. Ustavno sodišče je upoštevalo našo argumentacijo, da nam vložitev zahteve za uvedbo kazenskega postopka v dveh letih po koncu izvajanja ukrepov v določenih primerih preprečujejo objektivne okoliščine, na katere nimamo vpliva. S tem so bili dokončno odpravljeni negativni učinki sodne prakse in ustavno potrjena uveljavljena stališča, ki so jih državni tožilci zastopali že ves čas od spremembe sodne prakse, ki je dveletni rok v nasprotju s prej uveljavljenim načinom začela razlagati kot nepodaljšljiv prekluzivni rok. Izjemno pomembna je tudi odločitev o tem, da sta Zakon o parlamentarni preiskavi in Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z Ustavo RS, kjer je ustavno sodišče razveljavilo Akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. S tem je bilo ugodeno naši pobudi in ustavni pritožbi iz leta 2019, v kateri smo poudarili, da državni tožilci ne smejo biti politično odgovorni, saj njihovo delo ni politično in so glede tega popolnoma izenačeni s sodniki.

Skupno letno poročilo DT za leto 2021