Aktualno
Vrhovno državno tožilstvo je izdalo Skupno letno poročilo za leto 2019
Vrhovno državno tožilstvo RS je, navkljub izrednim razmeram zaradi epidemije COVID – 19, uspelo v roku izdati Skupno letno poročilo za leto 2019. V nadaljevanju objavljamo povzetek predgovora Generalnega državnega tožilca RS Draga Škete.
V letu 2019 so državna tožilstva prejela 28.495 kazenskih ovadb ter z več rešenih ovadb kot so jih prejela, dosegla 101,9 odstotno obvladovanje pripada. Strukturno gledano se je povečal predvsem porast pripada ovadb zoper pravne osebe in proti mladoletnikom, kar je terjalo prilagojeno razporeditev tožilcev, ki so specializirani za mladoletniške zadeve. Opazen je nagel vzpon števila prejetih ovadb za t.i. predlagalne delikte, kar je mogoče povezati z zahtevami zavarovalnic. Slednje bo v prihodnje terjalo razpravo o zamejitvi obremenjevanja organov kazenske represije z zadevami, ki niso neposredno povezane z uveljavljanjem kazenske zakonodaje. Tožilstvo je na podlagi ustreznih procesnih in materialnopravnih institutov izločilo 63 odstotkov kazenskih zadev. Delež obtožnih aktov v razmerju do vseh rešenih zadev, pri katerih je bila sprejeta končna državnotožilska odločitev, je podlaga za oceno kakovosti odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, za oceno kakovosti kazenskih ovadb in za oceno politike kazenskega pregona. Leta 2019 je bilo obtoženih 8.715 polnoletnih storilcev, kar je nekoliko več kot leta 2018.
Državni tožilci so se leta 2019 večkrat poslužili instituta kaznovalnih nalogov in v postopek poravnave odstopili več kazenskih ovadb. Kot posledica izvajanja alternativnih oblik kazenskega pregona je bilo leta 2019 nakazanih 262.685 evrov v dobrodelne namene in v korist javnih ustanov.
Ob optimizaciji rednega dela in ob obvladovanju letnega pripada, državno tožilstvo že šesto leto zapored nadaljuje izrazito pozitivni trend, kar kaže tudi število nerešenih ovadb, ki je na koncu leta 2019 najnižje v zadnjih devetih letih.
Ministrstvo za pravosodje je v poročevalnem letu sledilo predlogu tožilstva in povečalo dovoljeno število mest državnih tožilcev za šest oseb. Pričakujemo, da bo v prihodnje v Odredbi o številu mest državnih tožilcev odpravljena tudi določba, ki predpisuje maksimalno število državnih tožilcev v posameznem nazivu, saj to dodatno zapleta postopke kadrovske nadomestitve.
Na sistemski ravni je pomembno izpostaviti novelo ZKP-N, ki je začela veljati leta 2019. Kritične pripombe, ki jih je državno tožilstvo podalo v fazi strokovnega usklajevanja, so bile v veliki večini upoštevane, zato je tožilstvo spremembe podprlo.
Kazniva dejanja so čedalje bolj kompleksna in zahtevna, zato državno tožilstvo podpira številne zakonodajne izboljšave in uskladitve z odločbami Ustavnega sodišča RS ter predloge, ki racionalizirajo delo organov v verigi kazenskega postopka in omogočajo hitrejši tek postopkov. Za uspešnost pregona – sploh kar zadeva organizirano, bančno, gospodarsko in korupcijsko kriminaliteto – je prav tako nujna tesna medsebojna povezanost in sodelovanje z drugimi državnimi organi in organizacijami. S tem zavedanjem sta bila v preteklem letu podpisana Sporazum o sodelovanju med tožilstvom in policijo ter Sporazum o elektronski izmenjavi podatkov in dokumentov iz informacijskih sistemov med policijo in državnim tožilstvom.
Za zagotovitev nadaljnje modernizacije in posodobitve poslovanja državnega tožilstva ter za izvajanje strateških usmeritev in razvojnih aktivnosti, navedenih v Strategiji razvoja državnega tožilstva VDT RS (2019 – 2023), je Vrhovno državno tožilstvo RS izdelalo Akcijski načrt za leti 2019 - 2020. V njem je zajetih 20 projektov za izboljšave na različnih področjih delovanja, za katere tožilstvo aktivno išče načine financiranja.
V preteklem letu so bili narejeni pomembni koraki v smeri vzpostavljanja Evropskega javnega tožilstva, ki bo predvidoma začelo delovati konec leta 2020. Z novelo ZDT-1C, so na podoben način, kot je urejen postopek sodelovanja nacionalnega predstavnika z Eurojustom, določeni pogoji za imenovanje evropskih tožilcev v skladu z ustreznim tožilskim nazivom, ki odseva pridobljeno strokovnost in izkušnje, kot jih zahteva narava dela Evropskega javnega tožilstva. V skladu s tem je Državnotožilski svet oblikoval listo treh kandidatov, ki je bila predložena posebni izbirni komisiji. Ta je izbrala najprimernejšega kandidata, ki ga bo Svet EU imenoval za evropskega javnega tožilca. V teku je priprava prilagoditve kazenske procesne zakonodaje, ki bo izvedena z novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-O). Slovenija ima, tako kot še nekatere druge države članice EU, sodno preiskavo, zato prilagoditev domače procesne zakonodaje Evropskemu javnemu tožilstvu predstavlja še dodaten izziv. V ta namen je bila že lansko leto oblikovana delovna skupina, v katero so vključeni predstavniki državnega tožilstva ter ostali ključni gradniki pravosodja.
Državnotožilska organizacija je leta 2019 nadaljevala izvajanje zastavljene strateške vizije, ki daje dobro rezultate in dokazuje, da zmore s strokovnim delom znatno prispevati k zagotavljanju učinkovitejšega pravosodja in h krepitvi zaupanja v pravno državo, je med drugim zapisal generalni državni tožilec.
Celotno poročilo je dosegljivo na povezavi: https://www.dt-rs.si/files/documents/Letno%20poroc%CC%8Cilo%20DT%20za%20leto%202019.pdf
Nazaj
Vrhovno državno tožilstvo je izdalo Skupno letno poročilo za leto 2019
Vrhovno državno tožilstvo RS je, navkljub izrednim razmeram zaradi epidemije COVID – 19, uspelo v roku izdati Skupno letno poročilo za leto 2019. V nadaljevanju objavljamo povzetek predgovora Generalnega državnega tožilca RS Draga Škete.
V letu 2019 so državna tožilstva prejela 28.495 kazenskih ovadb ter z več rešenih ovadb kot so jih prejela, dosegla 101,9 odstotno obvladovanje pripada. Strukturno gledano se je povečal predvsem porast pripada ovadb zoper pravne osebe in proti mladoletnikom, kar je terjalo prilagojeno razporeditev tožilcev, ki so specializirani za mladoletniške zadeve. Opazen je nagel vzpon števila prejetih ovadb za t.i. predlagalne delikte, kar je mogoče povezati z zahtevami zavarovalnic. Slednje bo v prihodnje terjalo razpravo o zamejitvi obremenjevanja organov kazenske represije z zadevami, ki niso neposredno povezane z uveljavljanjem kazenske zakonodaje. Tožilstvo je na podlagi ustreznih procesnih in materialnopravnih institutov izločilo 63 odstotkov kazenskih zadev. Delež obtožnih aktov v razmerju do vseh rešenih zadev, pri katerih je bila sprejeta končna državnotožilska odločitev, je podlaga za oceno kakovosti odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, za oceno kakovosti kazenskih ovadb in za oceno politike kazenskega pregona. Leta 2019 je bilo obtoženih 8.715 polnoletnih storilcev, kar je nekoliko več kot leta 2018.
Državni tožilci so se leta 2019 večkrat poslužili instituta kaznovalnih nalogov in v postopek poravnave odstopili več kazenskih ovadb. Kot posledica izvajanja alternativnih oblik kazenskega pregona je bilo leta 2019 nakazanih 262.685 evrov v dobrodelne namene in v korist javnih ustanov.
Ob optimizaciji rednega dela in ob obvladovanju letnega pripada, državno tožilstvo že šesto leto zapored nadaljuje izrazito pozitivni trend, kar kaže tudi število nerešenih ovadb, ki je na koncu leta 2019 najnižje v zadnjih devetih letih.
Ministrstvo za pravosodje je v poročevalnem letu sledilo predlogu tožilstva in povečalo dovoljeno število mest državnih tožilcev za šest oseb. Pričakujemo, da bo v prihodnje v Odredbi o številu mest državnih tožilcev odpravljena tudi določba, ki predpisuje maksimalno število državnih tožilcev v posameznem nazivu, saj to dodatno zapleta postopke kadrovske nadomestitve.
Na sistemski ravni je pomembno izpostaviti novelo ZKP-N, ki je začela veljati leta 2019. Kritične pripombe, ki jih je državno tožilstvo podalo v fazi strokovnega usklajevanja, so bile v veliki večini upoštevane, zato je tožilstvo spremembe podprlo.
Kazniva dejanja so čedalje bolj kompleksna in zahtevna, zato državno tožilstvo podpira številne zakonodajne izboljšave in uskladitve z odločbami Ustavnega sodišča RS ter predloge, ki racionalizirajo delo organov v verigi kazenskega postopka in omogočajo hitrejši tek postopkov. Za uspešnost pregona – sploh kar zadeva organizirano, bančno, gospodarsko in korupcijsko kriminaliteto – je prav tako nujna tesna medsebojna povezanost in sodelovanje z drugimi državnimi organi in organizacijami. S tem zavedanjem sta bila v preteklem letu podpisana Sporazum o sodelovanju med tožilstvom in policijo ter Sporazum o elektronski izmenjavi podatkov in dokumentov iz informacijskih sistemov med policijo in državnim tožilstvom.
Za zagotovitev nadaljnje modernizacije in posodobitve poslovanja državnega tožilstva ter za izvajanje strateških usmeritev in razvojnih aktivnosti, navedenih v Strategiji razvoja državnega tožilstva VDT RS (2019 – 2023), je Vrhovno državno tožilstvo RS izdelalo Akcijski načrt za leti 2019 - 2020. V njem je zajetih 20 projektov za izboljšave na različnih področjih delovanja, za katere tožilstvo aktivno išče načine financiranja.
V preteklem letu so bili narejeni pomembni koraki v smeri vzpostavljanja Evropskega javnega tožilstva, ki bo predvidoma začelo delovati konec leta 2020. Z novelo ZDT-1C, so na podoben način, kot je urejen postopek sodelovanja nacionalnega predstavnika z Eurojustom, določeni pogoji za imenovanje evropskih tožilcev v skladu z ustreznim tožilskim nazivom, ki odseva pridobljeno strokovnost in izkušnje, kot jih zahteva narava dela Evropskega javnega tožilstva. V skladu s tem je Državnotožilski svet oblikoval listo treh kandidatov, ki je bila predložena posebni izbirni komisiji. Ta je izbrala najprimernejšega kandidata, ki ga bo Svet EU imenoval za evropskega javnega tožilca. V teku je priprava prilagoditve kazenske procesne zakonodaje, ki bo izvedena z novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-O). Slovenija ima, tako kot še nekatere druge države članice EU, sodno preiskavo, zato prilagoditev domače procesne zakonodaje Evropskemu javnemu tožilstvu predstavlja še dodaten izziv. V ta namen je bila že lansko leto oblikovana delovna skupina, v katero so vključeni predstavniki državnega tožilstva ter ostali ključni gradniki pravosodja.
Državnotožilska organizacija je leta 2019 nadaljevala izvajanje zastavljene strateške vizije, ki daje dobro rezultate in dokazuje, da zmore s strokovnim delom znatno prispevati k zagotavljanju učinkovitejšega pravosodja in h krepitvi zaupanja v pravno državo, je med drugim zapisal generalni državni tožilec.
Celotno poročilo je dosegljivo na povezavi: https://www.dt-rs.si/files/documents/Letno%20poroc%CC%8Cilo%20DT%20za%20leto%202019.pdf
