Aktualno
Vrhovno državno tožilstvo je podalo pobudo za oceno ustavnosti
Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije in Generalni državni tožilec Republike Slovenije sta v zvezi z odrejeno parlamentarno preiskavo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev pravosodnih funkcij (Uradni list RS, št. 46/2019 z dne 19. 7. 2019) na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ter ustavno pritožbo Zakona o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 in 63/94), ki dopušča ugotavljanje politične odgovornost, kar je v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.
Resno zaskrbljenost zaradi ustavno nedopustnega posega zakonodajne oblasti v ustavno neodvisnost pravosodja je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije izrazilo že pred odreditvijo parlamentarne preiskave. V duhu spoštovanja temeljnih načel ustavnih norm in mednarodnih aktov je pozvalo nosilce javnih funkcij k spoštovanju slovenskega in evropskega pravnega reda. Zaradi poseganja zakonodajne veje oblasti v neodvisnost tožilstva in sodstva je Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO) zoper Republiko Slovenijo uvedla ad hoc postopek po Pravilu 34.
Ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev pravosodne funkcije očitno presega meje ustavnih in zakonskih pristojnosti Državnega zbora in Državnega sveta, saj nosilci pravosodnih funkcij niso politično odgovorni. Z vidika ustavnih načel slovenske demokratične ureditve je takšno ravnanje nesprejemljivo in pomeni grob poseg v vladavino prava, saj se pri tem ruši pomembno ravnotežje, ki ga zagotavlja ustavna delitev oblasti. Neodvisnost in samostojnost nosilcev tožilske in sodne funkcije sta bistveni prvini za ohranitev neodvisnosti pravosodja ter za opravljanja temeljnih funkcij kazenskega pregona in sojenja.
Koncept neodvisnosti in nepristranskosti je nujno potreben za zakonito in legitimno odločanje v pravosodnem varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin slehernega državljana. Parlamentarna preiskava, tudi v odprtih kazenskih postopkih, pomeni neposreden politični pritisk, ki ogroža neodvisnost presoje, tudi za bodoče kazenske zadeve.
Nazaj
Vrhovno državno tožilstvo je podalo pobudo za oceno ustavnosti
Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije in Generalni državni tožilec Republike Slovenije sta v zvezi z odrejeno parlamentarno preiskavo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev pravosodnih funkcij (Uradni list RS, št. 46/2019 z dne 19. 7. 2019) na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ter ustavno pritožbo Zakona o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 in 63/94), ki dopušča ugotavljanje politične odgovornost, kar je v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.
Resno zaskrbljenost zaradi ustavno nedopustnega posega zakonodajne oblasti v ustavno neodvisnost pravosodja je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije izrazilo že pred odreditvijo parlamentarne preiskave. V duhu spoštovanja temeljnih načel ustavnih norm in mednarodnih aktov je pozvalo nosilce javnih funkcij k spoštovanju slovenskega in evropskega pravnega reda. Zaradi poseganja zakonodajne veje oblasti v neodvisnost tožilstva in sodstva je Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO) zoper Republiko Slovenijo uvedla ad hoc postopek po Pravilu 34.
Ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev pravosodne funkcije očitno presega meje ustavnih in zakonskih pristojnosti Državnega zbora in Državnega sveta, saj nosilci pravosodnih funkcij niso politično odgovorni. Z vidika ustavnih načel slovenske demokratične ureditve je takšno ravnanje nesprejemljivo in pomeni grob poseg v vladavino prava, saj se pri tem ruši pomembno ravnotežje, ki ga zagotavlja ustavna delitev oblasti. Neodvisnost in samostojnost nosilcev tožilske in sodne funkcije sta bistveni prvini za ohranitev neodvisnosti pravosodja ter za opravljanja temeljnih funkcij kazenskega pregona in sojenja.
Koncept neodvisnosti in nepristranskosti je nujno potreben za zakonito in legitimno odločanje v pravosodnem varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin slehernega državljana. Parlamentarna preiskava, tudi v odprtih kazenskih postopkih, pomeni neposreden politični pritisk, ki ogroža neodvisnost presoje, tudi za bodoče kazenske zadeve.
