Aktualno
Vrhovno državno tožilstvo je uspelo s precedenčnim stališčem na področju dostopa do informacij javnega značaja
Vrhovno državno tožilstvo RS je na Vrhovnem sodišču RS uspelo z revizijo, ki bo prispevala k učinkovitejšemu zagotavljanju in uresničevanju ustavno varovanih človekovih pravic na področju kazenskega pregona. Gre za precedenčno stališče na področju dostopa do informacij javnega značaja v povezavi do pravice do vpogleda v tožilski spis oziroma v katerikoli spis, ki se vodi za potrebe postopka pred sodišči in drugimi državnimi organi.
V konkretnem primeru se je pravno vprašanje nanašalo na zahtevo za informacijo javnega značaja, v kateri je prosilec zahteval dostop do dokumenta, ki se je nanašal na kazenski pregon in se je nahajal v tožilskem spisu. Vrhovno državno tožilstvo RS je v vseh postopkovnih fazah, v katerih se je precedenčna zadeva obravnavala, zastopalo stališče, da v kolikor procesni zakon za določeno fazo postopka ne določa javnosti, potem tudi prosilcu v tem delu ni mogoče priznati pravnega interesa za pridobitev informacije javnega značaja. V nasprotnem primeru bi namreč prišlo do kršitve varstva človekove osebnosti in dostojanstva - tako v kazenskih kot tudi vseh drugih pravnih postopkih (21. člena Ustave RS), pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS), kršitve varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS) ter varstva osebnih podatkov (38. člena Ustave RS).
Vrhovno sodišče RS je našim argumentom pritrdilo in izpostavilo, da je primarna pravna podlaga, ki se uporabi pri dostopu do informacij iz spisov kazenskega postopka Zakon o kazenskem postopku in ostala področna zakonodaja (ZDT-1, ZPP), saj je ta nasproti Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) specialnejši predpis, kar pomeni, da se za presojo dostopa do podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim uporablja specialna ureditev. ZDIJZ se lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ter se ne nahajajo v državnotožilskih spisih.
Državno tožilstvo si bo tudi v prihodnje aktivno prizadevalo za odprto in transparentno delovanje ob spoštovanju pravic, svoboščin in interesov oseb, ki jih je potrebno na področju kazenskega pregona posebej varovati.
Nazaj
Vrhovno državno tožilstvo je uspelo s precedenčnim stališčem na področju dostopa do informacij javnega značaja
Vrhovno državno tožilstvo RS je na Vrhovnem sodišču RS uspelo z revizijo, ki bo prispevala k učinkovitejšemu zagotavljanju in uresničevanju ustavno varovanih človekovih pravic na področju kazenskega pregona. Gre za precedenčno stališče na področju dostopa do informacij javnega značaja v povezavi do pravice do vpogleda v tožilski spis oziroma v katerikoli spis, ki se vodi za potrebe postopka pred sodišči in drugimi državnimi organi.
V konkretnem primeru se je pravno vprašanje nanašalo na zahtevo za informacijo javnega značaja, v kateri je prosilec zahteval dostop do dokumenta, ki se je nanašal na kazenski pregon in se je nahajal v tožilskem spisu. Vrhovno državno tožilstvo RS je v vseh postopkovnih fazah, v katerih se je precedenčna zadeva obravnavala, zastopalo stališče, da v kolikor procesni zakon za določeno fazo postopka ne določa javnosti, potem tudi prosilcu v tem delu ni mogoče priznati pravnega interesa za pridobitev informacije javnega značaja. V nasprotnem primeru bi namreč prišlo do kršitve varstva človekove osebnosti in dostojanstva - tako v kazenskih kot tudi vseh drugih pravnih postopkih (21. člena Ustave RS), pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS), kršitve varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS) ter varstva osebnih podatkov (38. člena Ustave RS).
Vrhovno sodišče RS je našim argumentom pritrdilo in izpostavilo, da je primarna pravna podlaga, ki se uporabi pri dostopu do informacij iz spisov kazenskega postopka Zakon o kazenskem postopku in ostala področna zakonodaja (ZDT-1, ZPP), saj je ta nasproti Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) specialnejši predpis, kar pomeni, da se za presojo dostopa do podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim uporablja specialna ureditev. ZDIJZ se lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ter se ne nahajajo v državnotožilskih spisih.
Državno tožilstvo si bo tudi v prihodnje aktivno prizadevalo za odprto in transparentno delovanje ob spoštovanju pravic, svoboščin in interesov oseb, ki jih je potrebno na področju kazenskega pregona posebej varovati.
