Aktualno
Zadnji podatki na področju pregona bančne kriminalitete
Specializirano državno tožilstvo (SDT RS) po zadnjih zbranih podatkih obravnava 38 odprtih kazenskih zadev, večina zadev pa se že nahaja na sodiščih. Zahteve za preiskavo in obtožni akti so bili vloženi tudi zoper člane uprav in nadzornih svetov največjih slovenskih bank.
V 23-ih zadevah so vloženi obtožni akti zoper skupno 98 oseb, od tega zoper 61 bančnikov. V fazi sodne preiskave se trenutno nahaja devet zadev zoper skupno 42 fizičnih oseb, od tega 37 bančnikov. Skupna vrednost škode oziroma premoženjske koristi v zadevah, ki se obravnavajo na sodiščih znaša nekaj več kot 318 milijonov evrov, in sicer po vloženih zahtevah za preiskavo znaša 171.627.398,25 evrov, v zadevah po vloženem obtožnem aktu pa vsaj 146.628.788,77 evrov. V preostalih zadevah predkazenski postopki še niso zaključeni.
Do sedaj je bilo v bančnih zadevah izdanih 24 sodb, od tega 21 obsodilnih za skupno 36 oseb, od tega 25 bančnikov. Petnajst obsodilnih sodb v zadevah za 19 oseb je že pravnomočnih, prav tako je pravnomočen kaznovalni nalog zoper eno osebo. Skupna protipravna premoženjska korist oziroma škoda v teh zadevah znaša 70.555.201,75 evrov.
Najpogostejše kaznivo dejanje, ki se očita bančnikom, je zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1. Gre za zelo zahtevne zadeve, saj je bilo v okviru vseh sodnih preiskav zaslišanih zelo veliko število prič, postavljeni so bili tudi sodni izvedenci ekonomsko finančne stroke. Zaradi kompleksnosti zadev so preiskave in sojenja trajali dalj časa. Od vložitve zahteve za preiskavo do uvedbe preiskave traja povprečno 10 mesecev, do zaključka preiskave okrog 1 leto in 9 mesecev, od vložitve obtožnega akta do začetka glavne obravnave povprečno okrog 9 mesecev, do izdaje sodbe po izvedenih glavnih obravnavah okrog 9 mesecev.
Zadeve, povezane z domnevnimi zlorabami v bančništvu, se bodo še naprej obravnavale prioritetno, vendar pa za dosego končnega epiloga v posamezni zadevi ne zadostuje zgolj delo in prizadevanja državnih tožilcev. Na dinamiko reševanja zadev ima pomemben vpliv način postopanja obrambe in način vodenja postopka na sodiščih. Rešitve ne vidimo v uporabi pospešitvenih pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo državni tožilci, saj ocenjujemo, da gre za sistemski problem. Na državnem tožilstvu ocenjujemo, da bi moralo biti delo na sodišču v tako izpostavljenih zadevah organizirano na način, da bi teklo tekoče in brez opozarjanja državnih tožilcev. Kot eno od rešitev vidimo ustanovitev enotnega specializiranega sodišča, brez obremenitev lokalnega okolja in brez obremenjenosti z zadevami iz splošne pristojnosti.
Nazaj
Zadnji podatki na področju pregona bančne kriminalitete
Specializirano državno tožilstvo (SDT RS) po zadnjih zbranih podatkih obravnava 38 odprtih kazenskih zadev, večina zadev pa se že nahaja na sodiščih. Zahteve za preiskavo in obtožni akti so bili vloženi tudi zoper člane uprav in nadzornih svetov največjih slovenskih bank.
V 23-ih zadevah so vloženi obtožni akti zoper skupno 98 oseb, od tega zoper 61 bančnikov. V fazi sodne preiskave se trenutno nahaja devet zadev zoper skupno 42 fizičnih oseb, od tega 37 bančnikov. Skupna vrednost škode oziroma premoženjske koristi v zadevah, ki se obravnavajo na sodiščih znaša nekaj več kot 318 milijonov evrov, in sicer po vloženih zahtevah za preiskavo znaša 171.627.398,25 evrov, v zadevah po vloženem obtožnem aktu pa vsaj 146.628.788,77 evrov. V preostalih zadevah predkazenski postopki še niso zaključeni.
Do sedaj je bilo v bančnih zadevah izdanih 24 sodb, od tega 21 obsodilnih za skupno 36 oseb, od tega 25 bančnikov. Petnajst obsodilnih sodb v zadevah za 19 oseb je že pravnomočnih, prav tako je pravnomočen kaznovalni nalog zoper eno osebo. Skupna protipravna premoženjska korist oziroma škoda v teh zadevah znaša 70.555.201,75 evrov.
Najpogostejše kaznivo dejanje, ki se očita bančnikom, je zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1. Gre za zelo zahtevne zadeve, saj je bilo v okviru vseh sodnih preiskav zaslišanih zelo veliko število prič, postavljeni so bili tudi sodni izvedenci ekonomsko finančne stroke. Zaradi kompleksnosti zadev so preiskave in sojenja trajali dalj časa. Od vložitve zahteve za preiskavo do uvedbe preiskave traja povprečno 10 mesecev, do zaključka preiskave okrog 1 leto in 9 mesecev, od vložitve obtožnega akta do začetka glavne obravnave povprečno okrog 9 mesecev, do izdaje sodbe po izvedenih glavnih obravnavah okrog 9 mesecev.
Zadeve, povezane z domnevnimi zlorabami v bančništvu, se bodo še naprej obravnavale prioritetno, vendar pa za dosego končnega epiloga v posamezni zadevi ne zadostuje zgolj delo in prizadevanja državnih tožilcev. Na dinamiko reševanja zadev ima pomemben vpliv način postopanja obrambe in način vodenja postopka na sodiščih. Rešitve ne vidimo v uporabi pospešitvenih pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo državni tožilci, saj ocenjujemo, da gre za sistemski problem. Na državnem tožilstvu ocenjujemo, da bi moralo biti delo na sodišču v tako izpostavljenih zadevah organizirano na način, da bi teklo tekoče in brez opozarjanja državnih tožilcev. Kot eno od rešitev vidimo ustanovitev enotnega specializiranega sodišča, brez obremenitev lokalnega okolja in brez obremenjenosti z zadevami iz splošne pristojnosti.
