Skoči do osrednje vsebine

Mediji

VDT

Aktualno

  • Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (SDT) je v medijsko odmevni zadevi po opravljeni sodni preiskavi 22. 7. 2024 na Okrožno sodišče v Mariboru vložilo obtožnico zoper 18 obdolženih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1, pri čemer so obdolženci posamična kazniva dejanja izvrševali kot posamezniki, kot sostorilci in tudi kot člani hudodelske združbe. Obtožnica je postala pravnomočna 23. 10. 2024.

    Zoper šest obdolžencev je bil po pridržanju odrejen pripor, in sicer iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

    S tremi obdolženci (od katerih sta bila dva v priporu) je bil sklenjen sporazum o priznanju krivde, še dva obdolženca pa sta kaznivo dejanje priznala na predobravnavnem naroku.

    Po vložitvi obtožnice lahko pripor traja največ dve leti (peti odstavek 207. člena ZKP), kar je v tem primeru do 23. 7. 2026. Na podlagi tega je Specializirano državno tožilstvo RS 19. 6. 2026 podalo predlog za podaljšanje pripora štirim obdolženim, ki so  bili tedaj še v priporu. O predlogu še ni bilo odločeno, saj je Vrhovno sodišče na podlagi 6. člena ZNUZJV zahtevo predložilo v odločanje Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Obdolženim je bil tako pripor odpravljen in so sedaj na prostosti.

    Specializirano državno tožilstvo RS je tekom postopka sodišču dvakrat predlagalo, naj na podlagi petega odstavka 42. člena ZKP zavrže tiste predloge obrambe, za katere je menilo, da so namenjeni zavlačevanju postopka in spodkopavanju avtoritete sodišča. Sodišče navedenima predlogoma tožilstva ni sledilo.

    Kljub temu, da postopek traja že dve leti, še ni prišlo do obravnave, ampak je zadeva še v fazi predobravnavnih narokov. Vodja Specializiranega državnega tožilstva RS je zaradi navedenega 29. 5. 2026 predsednici Okrožnega sodišča v Mariboru posredoval predlog za pospešitev postopka, v katerem je opozoril tudi na dejstvo, da je je SDT že 18. 2. 2026 predsednico Okrožnega sodišča v Mariboru opozorilo na zastoj v navedeni zadevi.

    Tudi v tem primeru se odpira vprašanje možnih zlorab procesnih pravic in prepoznave le-teh ter ureditve instituta predobravnavnega naroka, zaradi katerih v kompleksnejših primerih tudi dve leti po vložitvi obtožnice v nujni priporni zadevi sploh ne pride do sojenja.

    Specializirano državno tožilstvo RS je v obravnavani zadevi ves čas postopka pravočasno podajalo procesne predloge in opozarjalo na okoliščine, ki so po njegovi oceni vplivale na učinkovitost kazenskega postopka.

    Pri svojem delu dosledno izhaja iz načel zakonitosti, strokovnosti in integritete, saj učinkovito varovanje pravne države in pravne varnosti državljanov terja pravočasno in odgovorno ukrepanje vseh udeležencev kazenskega postopka.

  • Okrožno sodišče v Novem mestu je obdolženemu storilcu dveh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, po tretjem odstavku 173. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) izreklo enotno kazen 15 let in 11 mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna.

    Obdolženi je navedena kazniva dejanja storil v obdobju od konca leta 2013 do sredine leta 2022.

    Za vsako od storjenih kaznivih dejanj je  zagrožena kazen od  3 do 10 let zapora. Tožilstvo je predlagalo enotno kazen 17 let in 10 mesecev zapora. Sodišče je obdolžencu izreklo enotno kazen 15 let in 11 mesecev zapora.

    Tožilstvo se bo skladno s 374. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) na izrečeno kazen pritožilo, saj meni, da je izrečena kazen glede na predlagano prenizka.

  • Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije je bilo uspešno z zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženo v zvezi z odločanjem o začasni odredbi v pravdnem postopku zaradi domnevne ničnosti kreditnih pogodb v švicarskih frankih (CHF). Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v odločbi II Ips 65/2025 zahtevi ugodilo in pritrdilo stališču Vrhovnega državnega tožilstva. Odločitev krepi pravno varstvo potrošnikov in prispeva k enotni uporabi prava v sporih glede kreditov v švicarskih frankih (CHF).

    Vrhovno državno tožilstvo je v zahtevi za varstvo zakonitosti opozorilo, da je pritožbeno sodišče pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe odstopilo od ustaljene sodne prakse. Med drugim je od potrošnika zahtevalo, da poleg verjetnosti obstoja nepoštenega pogodbenega pogoja posebej dokazuje še neugoden vpliv pogodbe na svoj ekonomski, finančni in socialni položaj.

    Odločitev je pomembna, ker potrjuje, da morajo sodišča pri odločanju o začasnem varstvu potrošnikov dosledno uporabljati zakon ter upoštevati ustaljeno sodno prakso, ki temelji tudi na pravu Evropske unije. Potrošnikom pri uveljavljanju sodnega varstva ni dopustno nalagati dodatnih dokaznih bremen, ki jih zakon oz. sodna praksa ne predvidevata.

    Vrhovno sodišče je pritrdilo stališču Vrhovnega državnega tožilstva. Presodilo je, da je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj je pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe uporabilo strožja merila, kot jih določata zakon in ustaljena sodna praksa.

    V konkretni zadevi Vrhovno sodišče ni odločilo o tem, ali so obravnavane kreditne pogodbe v švicarskih frankih nične. To vprašanje ostaja predmet tega konkretnega pravdnega postopka v prihodnje. Pomembno pa je, da je Vrhovno sodišče jasno opredelilo pravna merila, ki jih morajo sodišča uporabljati pri odločanju o začasnih odredbah v takšnih sporih.

    Začasna odredba je namenjena temu, da se do končne sodne odločitve preprečijo težko popravljive posledice in zagotovi učinkovito sodno varstvo. Ta odločitev zato krepi pravno varnost potrošnikov ter prispeva k enotni in predvidljivi sodni praksi.

    Vrhovno državno tožilstvo je zahtevo za varstvo zakonitosti vložilo z namenom zagotavljanja enotne in zakonite sodne prakse. Vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je ena izmed njegovih zakonskih pristojnosti, kadar je treba zagotoviti pravilno uporabo prava in odpraviti odstop od ustaljene sodne prakse.

    Vrhovno državno tožilstvo je z vložitvijo zahteve opozorilo na nepravilno uporabo prava in predlagalo razlago, ki zagotavlja enotno uporabo pravnih pravil na področju varstva potrošnikov. Vrhovno sodišče je tem stališčem v celoti pritrdilo.

    Odločitev predstavlja pomemben uspeh Vrhovnega državnega tožilstva pri izvrševanju njegove zakonske pristojnosti za zagotavljanje zakonitosti in enotne uporabe prava. Namen instituta zahteve za varstvo zakonitosti namreč ni varovanje interesov posamezne stranke v postopku, temveč odpravljanje nepravilne uporabe prava in usmerjanje sodne prakse v primerih, ki presegajo pomen posameznega spora.

    Odločba Vrhovnega sodišča bo pomembna tudi za odločanje v drugih primerljivih zadevah, saj prispeva k večji pravni varnosti, enotni uporabi prava in učinkovitejšemu varstvu pravic potrošnikov.

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant in minister za pravosodje Mihael Zupančič med spoznavnim obiskom na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije po nastopu ministrove funkcije.

    Generalna državna tožilka RS dr. Katarina Bergant je na spoznavnem obisku na Vrhovnem državnem tožilstvu gostila ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča, s katerim sta spregovorila o nekaterih aktualnih temah s področja državnega tožilstva. Na spoznavnem srečanju so sodelovali tudi vrhovni državni tožilec Boštjan Jeglič, namestnik generalne državne tožilke in okrožna državna tožilka Vesna Kermavt, vodja Strokovno informacijskega centra, ter mag. Gašper Dovžan, državni sekretar na ministrstvu in mag. Valentina Vehovar, generalna direktorica Direktorata za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo na ministrstvu.

    Na srečanju je šlo za odprt pogovor o izzivih dela tožilstva znotraj celotnega sistema pregona kaznivih dejanj ter izmenjavo pogledov glede možnih načinov krepitve učinkovitosti, strokovnosti in zaupanja v delo tožilstva. Pozornost je bila namenjena digitalizaciji pravosodja in e-poslovanja med policijo, tožilstvom in sodišči, ki je med prioritetami tako ministrstva za pravosodje kakor tudi državnega tožilstva.

    Generalna državna tožilka dr. Bergant je ministru predstavila ukrepe, ki jih je s ciljem izboljšati učinkovitost pregona Vrhovno državno tožilstvo RS že podalo v okviru predlogov za spremembo zakonodaje. Ministra je seznanila tudi s sprejetimi ukrepi in potekom projektov, katerih cilj je krepitev zmogljivosti državnega tožilstva pri obravnavi korupcijskega, gospodarskega in finančnega kriminala.

    Posebno pozornost je namenila analizi vzrokov za dolgotrajnost (pred)kazenskih postopkov. Predstavila je ukrepe za skrajšanje tistih faz postopkov, za katere je odgovorno tožilstvo.

    Na srečanju sta se generalna državna tožilka in minister za pravosodje dotaknila aktualne teme glede predlagane ustanovitve SKOK-a, pri čemer je minister predstavil predvsem cilje, za katere si prizadevajo, ne pa tudi organizacijskih in vsebinskih rešitev. Ob tem je dr. Bergant opozorila, da so za učinkovit pregon kaznivih dejanj potrebne predvsem vsebinske in zakonodajne spremembe. Organizacijske spremembe namreč brez korenite spremembe kazenske procesne zakonodaje ne bodo prinesle želenih rezultatov, za katere si vsi prizadevamo.

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant in njen namestnik vrhovni državni tožilec Boštjan Jeglič sta se  sestala  z evropskim komisarjem za demokracijo, pravosodje, pravno državo in varstvo potrošnikov Michaelom McGrathom.

    V središču pogovorov so bile predvsem teme, ki zadevajo vladavino prava v Sloveniji, s poudarkom na delovanju pravosodnega sistema in učinkovitosti pravosodnih institucij v boju proti korupciji.

    Sestanek je potekal v okviru programa  delovnega obiska evropskega komisarja Michaela McGratha v Sloveniji, med katerim se je srečal  s predstavniki zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti. Današnjega srečanja z evropskim komisarjem sta se udeležila tudi dr. Zvonko Fišer, predsednik Državnotožilskega sveta  ter Katarina Bervar Sternad predsednica Komisije za preprečevanje korupcije z namestnikoma.

     

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant v Državnem zboru RS predstavila rezultate dela državnih tožilstev za leto 2025

    Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant je danes v Državnem zboru Republike Slovenije predstavila Skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2025. Predstavljeni rezultati kažejo, da je državno tožilstvo tudi ob rekordnem pripadu kazenskih ovadb ohranilo visoko stopnjo učinkovitosti in kakovosti dela ter uspešno izvajalo prednostne usmeritve Politike pregona.

    Leto 2025 je zaznamoval največji pripad kazenskih ovadb zoper znane storilce v zadnjih letih. Njihovo število je prvič preseglo 30.000, skupni pripad zadev pa se je povečal za 9,17 odstotka. Kljub povečanim obremenitvam so državna tožilstva rešila več zadev kot leto prej in dosegla 94-odstotno stopnjo obvladovanja pripada, kar potrjuje stabilno in učinkovito delovanje sistema.

    Poročilo dodatno potrjuje pomembno vlogo državnega tožilstva pri zagotavljanju učinkovitega delovanja pravosodnega sistema. Na tožilstvu je bilo rešeno  66 odstotkov prejetih kazenskih ovadb, v več kot 10 odstotkih je bilo zavrženje posledica uspešno izvedenih postopkov alternativnega reševanja zadev. Na sodišča je bilo vloženih 34 odstotkov zadev, od katerih v 13 odstotkih, zaradi aktivnosti tožilstva, ni bilo potrebno sojenje, saj so bile sodbe izdane na podlagi vloženih kaznovalnih nalogov, sprejetih priznanj v sporazumih o priznanju krivde ali priznanj na predobravnavnih narokih.

    Sodišča so v sojenju letu 2025 aktivno obravnavala le 21 odstotkov kazenskih ovadb zoper znane storilce, ki jih je prejelo državno tožilstvo, kar skupaj z obravnavo skoraj 37.000 ovadb zoper neznane storilce kaže na velik obseg dela, ki ga tožilstva opravijo že pred sodno fazo postopka.

    Rezultati odražajo tudi uspešnost izvajanja usmeritev Politike pregona na področju uporabe alternativnih oblik obravnave kaznivih dejanj. Več kot deset odstotkov zavrženih ovadb je bilo posledica uspešno izvedenih alternativnih postopkov, ki skupaj z neposrednimi obtožnicami in sporazumi o priznanju krivde prispevajo k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju zadev. Takšen pristop omogoča, da se največ pozornosti in virov nameni pregonu najtežjih oblik kriminalitete ter varovanju javnega interesa in razbremenjevanju sodišč.

    Visoko kakovost dela potrjuje tudi 90,6-odstotni delež obsodilnih sodb. Ta rezultat kaže, da zadeve, ki jih državni tožilci vložijo na sodišča, temeljijo na kakovostno zbranih dokazih in strokovno vodenih postopkih. K hitrejšemu zaključevanju kazenskih postopkov ter učinkovitejšemu delovanju pravosodnega sistema prispeva tudi vlaganje neposrednih obtožnic in sklepanje sporazumov o priznanju krivde.

     

    Pomembna prioriteta državnega tožilstva ostaja pregon gospodarskega kriminala, korupcije in organizirane kriminalitete. Na Specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije je delež obsodilnih sodb v letu 2025 znašal 77,2 odstotka, kar predstavlja najvišji delež v zadnjih petih letih.

    Generalna državna tožilka je ob predstavitvi poudarila, da rezultati potrjujejo sposobnost državnega tožilstva, da tudi ob povečanih obremenitvah zagotavlja zakonit, strokoven in učinkovit pregon kaznivih dejanj. Vsaka uspešno zaključena kazenska zadeva pomeni zaščito žrtev, pregon storilcev ter krepitev zaupanja javnosti v pravno državo.

    V letu 2025 je državno tožilstvo nadaljevalo tudi aktivnosti na področju digitalizacije in organizacijskih izboljšav. Uveden je bil mehanizem rednega preverjanja in izenačevanja obremenjenosti tožilstev s predodeljevanjem kazenskih ovadb z bolj na manj obremenjena državna tožilstva, vzpostavljena je bila elektronska izmenjava določenih dokumentov med policijo in državnim tožilstvom, nadaljevali pa so se tudi projekti digitalne preobrazbe, kot sta Virtualni pomočnik in Zelena soba.

    Skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2025 potrjuje, da državno tožilstvo ostaja učinkovit varuh zakonitosti in pomemben dejavnik zagotavljanja varnosti družbe ter varovanja javnega interesa.

    Hkrati poročilo predstavlja pomemben pregled delovanja državnih tožilstev ter prispevek k preglednostii njihovega dela in obveščanju javnosti o delovanju sistema kazenskega pregona.

    Celotno Skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2025 in njegov povzetek sta dostopna na spletni strani Državnega tožilstva Republike Slovenije.

     

     

     

  • Dne 4. in 5 junija 2026 so v Mariboru potekali tradicionalni Izobraževalni dnevi Vrhovnega državnega tožilstva RS (VDT RS) in Društva državnih tožilcev Slovenije, ki sta jih vodila vrhovna državna tožilka Mirjam Kline in predsednik društva, višji državni tožilec dr. Boštjan Valenčič.

    Prvi dan srečanja, ki se je zaključil  z občnim zborom Društva državnih tožilcev Slovenije, so udeleženci izobraževanja prisluhnili predavanjem s področja preiskovanja spletne kriminalitete ter Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Beseda je tekla tudi o spreminjanju geostrateške podobe sodobnega sveta. Drugi dan so  bile v ospredju teme s področja pranja denarja, alternativnih kazenskih postopkov, razvoja zasliševalskih tehnik ter milejših režimov prestajanja kazni.

     

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant se je udeležila Dnevov slovenskega sodstva, osrednjega strokovnega srečanja slovenskih sodnikov in pravnih strokovnjakov, ki poteka 3. in 4. junija v Portorožu. Letošnji posvet je posvečen predvsem vprašanju sodniške neodvisnosti, pomenu neodvisnega sodstva v okviru prava Evropske unije ter izzivom, s katerimi se sodstvo sooča v sodobnem družbenem in političnem okolju.

    Udeleženci so posebno pozornost namenili tudi vprašanjem pritiskov na mednarodna sodišča in njihove predstavnike, pomenu osebne in institucionalne odpornosti sodnikov, nevarnostim političnih napadov na sodniško avtoriteto ter iskanju ravnotežja med etičnimi omejitvami in osebnimi svoboščinami pri opravljanju sodniške funkcije.

    Na dogodku sodelujejo ugledni domači in tuji pravni strokovnjaki, med njimi sodnik Splošnega sodišča Evropske unije prof. dr. Damjan Kukovec, sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča mag. Beti Hohler ter ameriška zvezna sodnika Jonathan E. Hawley in Anthony E. Porcelli.

    Generalna državna tožilka je z udeležbo na strokovnem srečanju podprla prizadevanja za krepitev strokovnega dialoga med predstavniki pravosodnih institucij ter izmenjavo izkušenj glede vprašanj, povezanih z neodvisnostjo sodstva, vladavino prava in odzivanjem pravosodja na sodobne družbene izzive.

  • Na Kongresu kazenskega prava in kriminologije 2026, ki je potekal maja v Ljubljani in ga je organiziral Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je v panelu Temeljna vprašanja kazenskega prava sodeloval tudi dr. Jože Kozina z Vrhovnega državnega tožilstva RS.

    V predavanju z naslovom »Odkrivanje in pregon gospodarske kriminalitete – od prioritete do margine?« je predstavil tematiko gospodarske oziroma »beloovratniške« kriminalitete ter aktualne izzive njenega odkrivanja in pregona.

    V predavanju je osvetlil pojem gospodarske kriminalitete v njenem dejanskem pomenu ter opozoril na ambivalenten odnos družbe do različnih oblik gospodarskega kriminala v slovenskem prostoru. Poseben poudarek je namenil razlogom za neučinkovito odkrivanje, preiskovanje, pregon in sojenje storilcev gospodarske kriminalitete ter predstavil predloge za izboljšanje obstoječega stanja.

    Dr. Kozina je v predavanju predstavil nekatere pomembnejše pojavne oblike kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete »belih ovratnikov«. Med drugim je izpostavil: zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poslovno goljufijo, davčno zatajitev, obremenjevanje in uničevanje okolja, kršitev temeljnih človekovih pravic delavcev, preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti, dajanje podkupnine gospodarskim subjektom, goljufijo na škodo Evropske unije, zlorabo trga finančnih instrumentov ter pranje denarja. Posebej je izpostavil kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240. člena KZ-1 ter pomen kazenskopravnega varstva premoženja gospodarskih subjektov kot pomembne varovalke pred pretiranim poudarjanjem popolne svobode trga in gospodarske pobude na račun odgovornega in zakonitega poslovanja.

    Dr. Kozina je v svojem predavanju kot ključne predloge za izboljšanje stanja navedel potrebo po prepoznavanju dejanske družbene nevarnosti gospodarske kriminalitete, zavrnitev teze, da je dosedanje spoprijemanje z njo zadovoljivo in v okviru mogočega ter odstranitev »preproge«, pod katero so se skozi desetletja pometali zgrešeni pristopi, napake in problemi pri soočanju s to obliko družbene deviantnosti. Ob tem je poudaril tudi nujnost ustvarjanja pogojev za dejansko in ne zgolj navidezno specializacijo kadrovskih resursov ter njihovo ustrezno stimulacijo.

    Predavanje dr. Kozine je prispevalo k strokovni razpravi o sodobnih pojavnih oblikah gospodarske kriminalitete ter o potrebi po učinkovitejšem odzivu organov odkrivanja in pregona na tem področju. Udeleženci kongresa so predavanje ocenili kot pomemben prispevek k razpravi o aktualnih izzivih kazenskega prava.

 

URADNE URE

  • v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure

  • sreda od 9. do 12. in od 14. do 16. ure

  • na delovna dneva 24. in 31. decembra od 9. do 12. ure.

linkedIn

Dostopnost

Politika zasebnosti

Informacije javnega značaja

Zemljevid strani