Mediji

Aktualno

  • Člani delegacije Vrhovnega državnega tožilstva pod vodstvom generalnega državnega tožilca Draga Škete so se  od 13. do 15. septembra 2023 mudili na uradnem obisku v Bosni in Hercegovini, kjer so se med drugim sestali z glavnim tožilcem Tožilstva Bosne in Hercegovine Milenkom Kajganićem  in njegovimi najožjimi sodelavci ter se udeležili pete Mednarodne konference z naslovom: »Trideset let od ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) - Zapuščina in prihodnji izzivi«.

    Na srečanju delegacij Vrhovnega državnega tožilstva RS in Tožilstva BiH je beseda tekla o sodelovanju obeh tožilstev v boju proti organiziranemu, čezmejnemu in mednarodnemu kriminalu ter o delu v združenju EUROJUST, v okviru katerega so že bile izvedene skupne akcije; dotaknili pa so se tudi aktualnih problemov povezanih z aplikacijama SKY in Anom. Zaradi hitrejše in učinkovitejše komunikacije ter potrebe po hitrem ukrepanju v boju proti vsem oblikam kriminala, je bilo med tožilstvoma Slovenije ter Bosne in Hercegovine  vzpostavljeno neposredno sodelovanje, v preteklih dveh letih so bile med drugim izvedene tudi skupne aktivnosti pri preiskavah kaznivih dejanj, ki so bila izvršena na območjih obeh držav. Generalni državni tožilec Drago Šketa je izrazil polno podporo tožilstvu BiH ter pripravljenost deliti slovenske izkušnje pri krepitvi pravosodnih institucij in vladavine prava na poti BiH k pridružitvi evropskim integracijam.

    V okviru mednarodne konference na temo Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, na kateri sta bila med drugim prisotna tudi predsednica in glavni tožilec Mednarodnega rezidualnega mehanizma za kazenski sodišči Graciela Gatti Santana ter Serge Brammertz, uvodna govornica pa je bila predsednica gibanja »Matere Srebrenice in Žepe«  Munira Subašić, so udeleženci izpostavili pomen Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, ki se je v procesu svojega delovanja od leta 1993 spopadlo z mnogimi težavami ter nepovratno spremenilo podobo mednarodnega humanitarnega prava, žrtvam vojnih zločinov pa dalo  priložnost, da pričajo o grozotah vojne na področju bivše Jugoslavije.

     

  • Med obiskom delegacije Visokega protikorupcijskega sodišča Ukrajine v Sloveniji je ukrajinska delegacija obiskala tudi Vrhovno državno tožilstvo RS (VDT RS) in Specializirano državno tožilstvo (SDT RS), kjer so se ukrajinski gostje seznanili z ustrojem in delovanjem obeh institucij, s poudarkom na protikorupcijski problematiki. Obisk delegacije Visokega protikorupcijskega sodišča Ukrajine na VDT RS in SDT RS je izjemnega pomena tudi zaradi izmenjave mnenj in seznanitve z aktualnimi problemi obeh držav na področju boja proti korupciji.

    Generalni državni tožilec Drago Šketa je visoke goste nagovoril z besedami dobrodošlice, v katerih je med drugim poudaril, da je izmenjava  znanja in izkušenj na področju pravosodja še posebej pomembna na področju korupcije in odvzema premoženja nezakonitega izvora – aktualnih tem, ki sta izjemnega pomena za delovanje pravne države. »Ne morem si predstavljati, kako težko mora biti delovanje pravosodja v času vojne. Zato vam želimo ponuditi našo popolno podporo«, je v svojem nagovoru izpostavil generalni državni tožilec.

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa je v razpravi na temo učinkovitejšega multidisciplinarnega ukrepanja zoper korupcijo, ki so jo organizirali v uradu predsednice RS Nataše Pirc Musar, opozoril na  upad števila prijav na področju korupcijskih kaznivih dejanj, ki smo ga na Vrhovnem državnem tožilstvu RS zaznali v zadnjih nekaj letih. Kot glavni vzrok za to je omenil težave pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj in sicer pomanjkanje motiviranosti za prijavo zaradi koristi udeležencev.

    »V Politiki pregona 2023-2029 je pregon korupcijske kriminalitete določen kot prednostna naloga. Da bi delo potekalo uspešno še naprej, bi bilo potrebno tožilstvo dodatno okrepiti  s strokovnjaki, ki posedujejo specifična znanja s področij  civilnega in finančnega prava oziroma omogočiti državnim tožilcem specifična izobraževanja, ki bodo pripomogla k nadgradnji njihovega znanja. Zaenkrat strokovnjake z določenimi specifičnimi znanji najemamo kot zunanje sodelavce. Kar zadeva širše družbene pogoje bi bilo po mnenju tožilstva potrebno v prvi vrsti doseči spremembo odnosa in vrednotenja družbe do pojava korupcijskih kaznivih dejanj, pri čemer naj  represivne ukrepe spremljajo aktivnosti osveščanja o razlogih in mehanizmih, kako se boriti proti korupciji. Kazniva dejanja korupcije so zakonsko dobro opredeljena, problem  nastane pri dokazovanju teh dejanj, zaradi česar bomo morali dodelati tako pristop, kot način pregona teh kaznivih dejanj«, je med drugim dejal generalni državni tožilec.

    Vsi razpravljavci – poleg generalnega državnega tožilca, so se dogodka udeležili še: dr. Robert Šumi, direktor Komisije za preprečevanje korupcije, pravosodna ministrica dr. Dominika Švarc Pipan, Helga Dobrin, državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve ter dr. Miodrag Đorđević, predsednik Vrhovnega sodišča -  so se ob zaključku pogovorov strinjali, da je v družbi potrebno doseči soglasje in politično zavezo k nujnosti sprejetja prenovljene Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, ki mora odražati aktualne razmere. Prav tako so izpostavili potrebo po medsebojnem sodelovanju in odgovornosti vseh pristojnih organov pri spopadanju s korupcijo ter krepitvi dobrega (odgovornost, transparentno delovanje, krepitev integritete). Še močneje je potrebno krepiti zavedanje, da morajo pristojne institucije (od preprečevanja, odkrivanja, pregona do sojenja) svoje delo opraviti strokovno in učinkovito. Kot so izpostavili, je izjemno pomembno je tudi, da ima Komisija v družbi kot preventivna institucija osrednjo vlogo, in sicer na način, da se njena priporočila upoštevajo in njene ugotovitve ne relativizirajo. Izpostavili so, da imajo neodvisne strokovne institucije pri postavljanju in krepitvi demokratičnih standardov (vpliv na zaupanje ljudi v institucije) izjemno velik pomen.

    Predsednica je ob koncu srečanja napovedala, da bo vse pristojne državne organe in njihove predstojnike ponovno povabila na pogovor po sprejetju resolucije v državnem zboru.

  • Varuh človekovih pravic Peter Svetina je generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi predal letno poročilo za leto 2022, iz katerega so razvidni izsledki in rezultati dela institucije Varuha človekovih pravic RS. Poudarila sta predvsem pomen konstruktivnega in okrepljenega medsebojnega sodelovanja obeh institucij ter skupni razvoj v smeri prizadevanja za krepitev pravne države na temelju zagotavljanja človekovih pravic.

    Ugotovila sta, da so bila vsa Varuhova predhodna priporočila uresničena in učinkovito izpolnjena s strani državnega tožilstva. Sogovornika sta se na koncu strinjala, da je sodelovanje Državnega tožilstva in Varuha človekovih pravic strokovno in konstruktivno, zato sta se zavezala, da si bosta za to prizadevala tudi v prihodnje.

     

  • Vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina je v Državnem zboru, na predstavitvi mnenj Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali predstavil svoj prispevek, ki ga v celoti objavljamo v nadaljevanju.

    Prispevek vrhovnega državnega tožilca dr. Jožeta Kozine

     

  • V zvezi s primerom krutega in v vseh pogledih neprimernega ravnanja s psom  dne 3. 7. 2023 v Kopru, ki je imelo za posledico pogin živali, obveščamo javnost, da je na Vrhovnem državnem tožilstvu RS (VDT RS) v teku strokovni nadzor nad usmerjanjem policije dežurnega tožilca na Okrožnem  državnega tožilstva v Kopru, ki ga je odredil generalni državni tožilec.  Ko bo nadzor končan, bomo o rezultatih obvestili tudi zainteresirano javnost.

    Poudarjamo, da zadeva ni zaključena, saj smo 7.7.2023 na VDT RS prejeli ovadbo za mučenje živali po 341. členu KZ-1, ki jo bomo odstopili na pristojno Okrožno državno tožilstvo v Kopru, ki je doslej prav tako prejelo pet ovadb. Pri tem se zavezujemo,  da bomo k reševanju zadeve pristopili z vso potrebno strokovno zavzetostjo in odgovornostjo, pri čemer bomo nadaljevali tudi z izobraževanjem in osveščanjem tožilk in tožilcev  v primerih neprimernega ravnanja z živalmi.

  • Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS izražamo zadovoljstvo in pozdravljamo odločitev Vlade RS, ki je podprla dogovor o plačah državnih tožilcev in sodnikov.

    Posvetovalna skupina na Vrhovnem državnem tožilstvu si je ves čas usklajevanj prizadevala, da bi državne tožilce pri odpravi plačnih nesorazmerij tretirali enako kot sodnike ter da bi se okrajni državni tožilci v plačni lestvici uvrstili višje, kot so bili doslej. Prav tako smo si na državnem tožilstvu prizadevali za ponovni dodatek za nezdružljivost.

    Zadovoljstvu glede dogovora se pridružuje tudi generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je v celoti podprl prizadevanja posvetovalne skupine za odpravo plačnih nesorazmerij in z veseljem ugotavlja, da je storjen velik korak k izboljšanju položaja državnih tožilk in tožilcev.  

  • Vlada je s 14. 7. 2023 za namestnico generalnega državnega tožilca Republike Slovenije, za dobo šestih let, imenovala Mirjam Kline, vrhovno državno tožilko na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije (VDT RS).

    Zakona o državnem tožilstvu določa, da ima generalni državni tožilec RS namestnika, ki ga, izmed vrhovnih državnih tožilcev, na obrazloženi predlog generalnega državnega tožilca, po predhodnem mnenju Državnotožilskega sveta, imenuje Vlada RS za dobo šestih let, z možnostjo ponovnega imenovanja.

    Vrhovna državna tožilka Mirjam Kline je bila ob prihodu na VDT RS leta 2019 razporejena na Oddelek za kazenske zadeve, ki ga od leta 2021 tudi vodi. Pred prihodom na VDT RS je bila 20 let zaposlena na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, kjer je, med drugim, vodila Oddelka za mladoletniško, spolno in družinsko kriminaliteto in bila namestnica vodje državnega tožilstva. Do leta 2021 je bila predsednica Društva državnih tožilcev Slovenije.

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa in predsednica Računskega sodišča RS Jana Ahčin sta se na Vrhovnem državnem tožilstvu RS sestala na delovnem obisku, kjer sta se dotaknila aktualnih tem, ki zadevajo sodelovanje med institucijama.

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa in predsednik Vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević sta se  na Vrhovnem sodišču RS srečala na uvodnem delovnem sestanku. Razpravljala sta o aktualnih vsebinah, ki zadevajo sodelovanje med institucijama in izmenjala mnenje in izkušnje s področja elektronskega spisa. Med drugim sta se dotaknila tudi aktivnosti tožilstva v zvezi z alternativnimi oblikami pregona, kadrovske problematike ter ostalih aktualnih tem, ki zadevajo instituciji.



 

URADNE URE

  • v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure

  • sreda od 9. do 12. in od 14. do 16. ure

  • na delovna dneva 24. in 31. decembra od 9. do 12. ure.

linkedIn

Dostopnost

Politika zasebnosti

Informacije javnega značaja