Letošnjega tradicionalnega, že 29. zbora državnih tožilcev, ki poteka 2. in 3. decembra v Portorožu, so se udeležili številni visoki gostje, med njimi glavna evropska tožilka Laura Codruța Kövesi, predsednik Ustavnega sodišča RS prof. dr. Matej Accetto, ministrica za pravosodje RS Andreja Katič, minister za notranje zadeve RS Boštjan Poklukar, varuh človekovih pravic Peter Svetina, generalna državna odvetnica dr. Ana Kerševan in mnogi drugi.
Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant je, kot osrednja govornica na prireditvi izpostavila, da se slovensko tožilstvo osredotoča na tri bistvene prvine dela, ki so značilne za vse uspešne pravosodne sisteme, na učinkovitost, strokovnost in neodvisnost delovanja. Ozrla se je na iztekajoče se leto, ki je bilo posebno predvsem zaradi zastoja pri izvršitvi odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovila neustavnost odmere sodniških in posledično tožilskih plač, kar je botrovalo stavki državnih tožilcev. Kot je poudarila, je šlo za neobičajen način boja za pravice pravosodnih funkcionarjev v urejenih pravnih sistemih, v katerih se odločitve Ustavnega sodišča spoštujejo. Ob tem je bilo še pomembnejše prizadevanje za priznanje izenačenega statusa državnih tožilcev in sodnikov, ki pomeni veliko več, kot le izenačitev materialnega položaja. Vezanost na položaj sodnikov pomeni za tožilstvo jasno in nedvoumno priznanje njegove avtonomnosti in samostojnosti organa pravosodja v širšem smislu.
Kljub pozitivnemu kadrovskemu trendu je generalna državna tožilka opozorila, da državno tožilstvo še vedno deluje kadrovsko oslabljeno. Slednje zahteva skrajno optimizacijo delovnih procesov, posebej na kadrovsko najbolj oslabljenih in najbolj obremenjenih državnih tožilstvih, kjer se, med drugim, dnevno srečujejo z zadevami, povezanimi z nezakonitimi migracijami. Dotaknila se je tudi nujne digitalizacije poslovanja in težko pričakovane prenove tožilske zakonodaje z uvedbo enovitega državnega tožilca, kar bo, v primeru sprejetja, skrajšalo izbirne postopke in omogočilo hitrejši vstop večjega števila mladih tožilcev.
Kot naslednji izziv je omenila kompleksne in obsežne predkazenske postopke v primerih organiziranega, gospodarskega in finančnega kriminala, ki so visoko med prioritetami njene politike pregona, pri čemer dvig dokaznih standardov in zaostritev pogojev za pridobivanje telekomunikacijskih in bančnih podatkov prinaša še dodatne ovire.
Generalna državna tožilka je svoj govor sklenila z zahvalo vsem, ki so s svojim predanim delom in kolegialnostjo prispevali k uspehu celotne državnotožilske organizacije v minulem letu.
Zbrane so nagovorili tudi glavna evropska tožilka Laura Kövesi, ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, prireditev pa je povezovala vrhovna državna tožilka Mirjam Kline.
Poleg osrednje slovesnosti je v Portorožu potekal tudi obširnejši izobraževalni program v okviru organizacije Centra za izobraževanje v pravosodju (CIP) in pod vodstvom vrhovne državne tožilke Mirjam Kline.
Govor generalne državne tožilke dr. Katarine Bergant
Več Gostja letošnjega 29. zbora državnih tožilcev tudi evropska glavna tožilka Laura Codruța Kövesi