Mediji

Aktualno

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa se je udeležil 32. tradicionalnega interdisciplinarnega posveta »Medicina, pravo in družba« v organizaciji Medicinske in pravne fakultete Univerze v Mariboru.

    Predvidevanja za obvladovanja globalnih tveganj za zdravje v prihodnosti  je bila glavna tema prvega dne posveta, ki so se ga udeležili številni vidni predstavniki stroke in politike.  Sklop predavanj s tega področja je naslavljal teme kot so načrtovanja obvladovanja tveganj pred pandemijami, razvoj medicine na področju digitalizacije in tehnologije, zdravljenja, telemedicine, regeneracije, pa tudi razvoj cepiv in zdravil ter poklicno izobraževanje zdravnikov v naslednjem desetletju.

    Drugi temi o katerih so razpravljali mednarodni strokovnjaki s področja medicine, prava, ekologije, družboslovja in drugih ved sta prihodnost poklicev in izvedenstvo.

    Posveta se vsako leto udeležuje veliko število zdravnikov, pravnikov, sociologov, filozofov in predstavnikov drugih poklicev, ki jih ta področja zanimajo, vabljeni so tudi študentje fakultet Univerze v Mariboru. V okviru teh posvetov izhaja tudi revija Medicine, Law & Society.  

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa ter dekanica prof.dr. Vesna Rijavec sta podpisala Sporazum o sodelovanju med Vrhovnim državnim tožilstvom RS (VDT RS) in Pravno fakulteto Univerze v Mariboru, po katerem si bo Pravna fakulteta UM prizadevala, da se bodo njeni študenti seznanjali s poslovanjem in delovanjem VDT RS in ustvarjala pogoje za sodelovanje zaposlenih na VDT RS v pedagoškem procesu fakultete, medtem ko si bo VDT RS prizadevalo za vključevanje študentov v praktično delo in pridobivanje izkušenj pri delu VDT RS.

     

  • Meseca februarja sta delo na Vrhovnem državnem tožilstvu RS nastopila vrhovna državna tožilka Nikolaja Hožič in vrhovni državni tožilec dr. Peter Rudolf.

    Vrhovna državna tožilka Nikolaja Hožič je tožilsko funkcijo nastopila leta 1993 na takratnem Temeljnem javnem tožilstvu v Ljubljani, kjer je delala na splošnem oddelku. V letih od 2007 do 2011 je bila dodeljena v Skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala v Specializirani oddelek . Po vrnitvi na ODT v Ljubljani je leta 2012 postala višja državna tožilka. Zadnjih osem let, pred prihodom na Vrhovno državno tožilstvo, je vodila oddelek splošne kriminalitete in delala tudi na pritožbenem oddelku.

    Dr. Peter Rudolf je svojo kariero v pravosodju začel leta 1998 na Višjem sodišču v Ljubljani. Pred vstopom  v tožilske vrste je bil zaposlen v Pravni službi Sekretariata Ministrstva za infrastrukturo. Pred tem je bil od 2011 do 2022 višji sodnik na Višjem sodišču v Ljubljani, na civilnem oddelku. Nekaj let je bil tudi namestnik vodje oddelka za alternativno reševanje sodnih sporov, ter od leta 2020 član gospodarskega senata  Višjega sodišča v Ljubljani.

  • Vrhovno državno tožilstvo je zaključilo projekt »Aktivnosti za krepitev vladavine prava: enakost pred zakonom in enako obravnavanje (podporni mehanizmi pri odločanju o sankcijah v kazenskih postopkih)«, ki je bil v celoti financiran s strani Evropske komisije in sicer Generalnega direktorata za reforme  (DG Reform). Pri izvajanju projekta je državno tožilstvo tesno sodelovalo z nizozemsko organizacijo CILC (Center for International Legal Cooperation) in drugimi tujimi in slovenskimi strokovnjaki s področja kazenskega prava in s področja sodelovanja z javnostmi.

    V okviru projekta je bil narejen pregled normativne podlage, ki državnim tožilcem omogoča podajanje predlogov o sankcijah za določeno kaznivo dejanje v posameznem primeru. Skozi zgodovino se kaže, da postaja vloga državnega tožilca pri odločanju o kazenskih sankcijah vedno bolj pomembna in ima vedno večjo težo.

    Prvič v zgodovini Republike Slovenije je bila opravljena raziskava z analizo prakse izrekanja kazenskih sankcij. Za nekaj najpogostejših kaznivih dejanj je bil opravljen pregled spisov in opravljena analiza izrekanja sankcij. Raziskavo je izvajal Inštitut za kriminologijo z vodilno strokovnjakinjo na področju sankcioniranja v Sloveniji, dr. Mojco M. Plesničar ter strokovnjaki iz tujine. Tuji strokovnjaki so prestavili tudi primerjalno analizo smernic, ki jih v drugih državah uporabljajo kot pomoč za enotno sankcioniranje. Vse informacije, ki so jih strokovnjaki v projektu pridobili, so bile na koncu uporabljene pri pripravi predlogov in možnosti, za poenotenje kaznovalne politike v Sloveniji. Sodelovanje Inštituta za kriminologijo se je pri izvajanju projekta izkazalo za ključno, saj se slovenski pravni sistem razlikuje od drugih, tudi germanskih pravnih sistemov, poznavanje posameznih značilnosti, tudi zgodovinskega razvoja ter slovenske pravne terminologije, pa je bilo nujno potrebno za izvedbo raziskave ter pripravo priporočil.

    Vrhovno državno tožilstvo je v okviru projekta vključilo nekaj vprašanj o poznavanju in zaupanju v delo državnih tožilcev v raziskavo javnega mnenja Slovenije. Odgovori anketirancev so potrdili, da državljani slabo prepoznajo delo državnih tožilcev. Zato je strokovnjak za sodelovanje z javnostmi iz tožilstva v Haagu pregledal pravne podlage, komunikacijsko strategijo izvedel nekaj razgovorov z vodilnimi funkcionarji ter drugimi državnimi tožilci iz različno velikih okrožnih državnih tožilstev ter na osnovi zbranih informacij ter svoje strokovnosti pripravil priporočila za boljše in sistematično komuniciranje državnega tožilstva z javnostmi. Skupaj  s strokovnjakom za usposabljanje zaposlenih v pravosodju za nastope pred kamero, nekdanjim preiskovalnim novinarjem, sta pripravila in izvedela tri delavnice za državne tožilce za nastopanje v javnosti. Prejeli pa smo tudi priporočila, kako lahko sama državna tožilstva in državni tožilci pripomorejo k boljši prepoznavnosti dela državnih tožilcev. Prvi korak v prizadevanjih za predstavitev dela državnega tožilca državljanom je pripravljen animiran video, v katerem je prikazano delo državnega tožilca oziroma državne tožilke.  

     

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa se je udeležil tradicionalne prireditve Otvoritve sodnega leta, ki je namenjena predstavitvi uspešnosti delovanja sodstva in njegovim nadaljnjim usmeritvam.

     Goste sta uvodoma nagovorila predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič, ki zaključuje svoj mandat, in novi predsednik vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević, ki sta ob zaključku nagovorov opravila tudi slavnostno primopredajo poslov. Zbrane so v nadaljevanju nagovorili tudi: predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Matej Accetto, ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan in predsednik Sodnega sveta RS vrhovni sodnik Vladimir Horvat.

     Kot kažejo podatki, se je leta 2022 nadaljeval trend učinkovitega in uspešnega poslovanja sodstva iz preteklih let. Sodstvo tako obvladuje število prejetih zadev in zmanjšuje število nerešenih zadev, hkrati pa uspešno izvaja aktivnosti na področju izboljšanja kakovosti svojega dela.

  • Leta 2022 so državna tožilstva zoper polnoletne osebe, proti mladoletnikom in zoper pravne osebe prejela skupno 24.815 kazenskih ovadb, kar je 157 več kot leta 2021; v istem času so rešila 24.475 kazenskih ovadb, kar pomeni 98,6 odstotno stopnjo obvladovanja pripada.

     Tožilstvo je leta 2022 vložilo obtožni akt zoper 7.511 fizičnih in 79 pravnih oseb, zavrženih je bilo 15.785 ovadb. Stanje na zadnji dan lanskega leta kaže, da se je število nerešenih ovadb zoper fizične in pravne osebe - glede na podatke iz preteklega leta -  povečalo za 4,1 odstotka (letos 12024, lani 11.543).

    V postopek poravnavanja oziroma v odloženi pregon je bilo v letu 2022 odstopljeno  3133 ovadb.

    Struktura kaznivih dejanj zoper gospodarstvo  se tudi v letu 2022 ni bistveno spremenila. Državna tožilstva so prejela 159 kazenskih ovadb za korupcijska kazniva dejanja, 30 kazenskih ovadb zaradi jemanja podkupnine ter 69 ovadb zaradi dajanja podkupnine.

    Na zadnji dan leta 2021 je bilo odrejenih 397 začasnih zavarovanj, skupna višina premoženjske koristi pa znaša več kot 230 milijonov evrov.

     

     

  • Na Ministrstvu za pravosodje RS sta danes slavnostno prisegla dr. Peter Rudolf, nov vrhovni državni tožilec na Oddelku za civilne in upravne zadeve na Vrhovnem državnem tožilstvu RS  ter nova okrajna državna tožilka na Okrožnem državnem tožilstvu v Kranju mag. Andreja Skrinjer.

    Generalni državni tožilec RS jima je ob tej priložnosti čestital ter jima v nadaljevanju zaželel uspešno karierno pot.

     

  • Okrožno državno tožilstvo v Mariboru (ODT v Mariboru) je bilo uspešno v kazenski zadevi prikazovanja, izdelave in posesti pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1.

    ODT v Mariboru je na sodišču uspelo dokazati, da je obdolženi iz okolice Maribora posedoval in razširjal pornografsko gradivo, ki je vključevalo mladoletne osebe in celo dojenčke. Obtožnica ga bremeni, da je aprila 2020 na računalniku hranil 9.804 slikovnih in 374 video datotek, preko omrežja Skype je od septembra 2014 do aprila 2017 sedmim uporabnikom poslal 57 slikovnih datotek s pornografsko vsebino, ki je vključevala mladoletne osebe, preko omrežja Discord pa je februarja 2017 ter maja 2020 dvema uporabnikoma posredoval 24 slikovnih datotek z otroško pornografijo.

    Okrožno sodišče v Mariboru je obdolženega spoznalo za krivega in ga obsodilo na tri leta in pol  zapora. Sodba še ni pravnomočna.

  • Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (SDT RS) je v obširni akciji zoper razvejano mednarodno hudodelsko združbo, osumljeno kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 186. členu KZ-1 ter kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po 307. člena KZ-1, na pripornih narokih, ki so potekali 12. in 13. 1. 2023, predlagalo pripor za 14 oseb in vložilo zahtevo za preiskavo zoper 35 oseb. Sodišče je vsem predlogom tožilstva sledilo.

    Hudodelska združba, ki je bila razvejana v dva dela, je delovala najmanj od 12. 2. 2019 do 9. 1. 2023 na širšem območju Slovenije ter na območjih Avstrije in Italije, pri čemer sta bila oba dela hudodelske združbe osredotočena na območji Kranja in Jesenic. Celico, ki je izvirala iz Kranja in je delovala najmanj od 26. 3. 2021 do 14. 5. 2021, je iz tujine vodil državljan Srbije, v njej pa je sodelovalo še najmanj šest oseb. Drugo celico, ki je izvirala iz Jesenic in je delovala najmanj od 12. 2. 2019 do 9. 1. 2023, je vodil državljan Republike Slovenije, v njej pa je sodelovalo še najmanj 26 oseb.

    Obe celici sta se ukvarjali s preprodajo večjih količin prepovedanih drog, in sicer je prva združba preprodajala heroin, kokain in konopljo, druga združba pa kokain, amfetamin, konopljo in MDMA (ekstazi). Obe združbi sta velike količine droge tihotapili predvsem v Avstrijo na območje Celovca in Salzburga, zaznani so bili tudi posamezni transporti droge v Italijo. Druga združba je sama proizvajala amfetamin ter organizirala dve ločeni skupini, ki sta v skupno najmanj desetih stanovanjskih hišah na območju Slovenije v prirejenih prostorih proizvajali konopljo. Vseh deset hiš se ni uporabljajo istočasno, saj je združba proizvodnjo konoplje selila in so določene hiše uporabljali le za določen čas, nato pa jih »počistili« in proizvodnjo konoplje preselili drugam. Izsledki izvedenih hišnih preiskav izkazujejo, da so nekateri osumljenci nezakonito posedovali strelno orožje, med katerim je bilo tudi prepovedano avtomatsko orožje. Razen tega so nekateri od osumljencev trgovali s posameznimi kosi strelnega orožja.

    Predkazenski postopek, ki ga je usmerjalo SDT RS, je potekal z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov in se je zaključil v dneh od 9. 1. 2023 do 10. 1. 2023. Zaključna akcija je potekala koordinirano na področju Slovenije in Avstrije s sodelovanjem avstrijskih varnostih organov. V Sloveniji so bile opravljene hišne preiskave pri 28 osebah, v Avstriji pa pri sedmih osebah. Slovenska policija je med realizacijo odvzela prostost 15 osebam. Slovenska policija je ob izvedbi hišnih preiskav našla in zasegla 11 kg amfetamina, 3.023 tablet MDMA, 4.894 rastlin konoplje, večja količina prepovedane konoplje rastline - vršički, in približno 300.000 € gotovine. Policija podatke še zbira in analizira, pričakovati je, da se bodo količine še povečale.

     

     

     

     

  • V drugi polovici leta 2022 so se vrhovnim državnim tožilcem na Vrhovnem državnem tožilstvu RS (VDT RS) pridružile tri nove vrhovne državne tožilke:  konec meseca septembra sta Oddelek za kazenske zadeve okrepili vrhovni državni tožilki Katjuša Čeferin in Mateja Jadrič Zajec, konec leta pa še vrhovna državna tožilka Tamara Gregorčič.

    Vrhovna državna tožilka Mateja Jadrič Zajec je bila pred prihodom na VDT RS zaposlena na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT), kjer je vodila Splošno kazenski oddelek, na VDT RS pa bo poleg dela na Oddelku za kazenske zadeve, delala tudi na Oddelku za organizacijo in razvoj upravljanja. V okviru svojega delovanja se bo osredotočila na razloge za dolgotrajnost postopkov, starejše in prednostne zadeve ter statistične podatke glede pravočasnosti reševanja zadev.

    Vrhovna državna tožilka Katjuša Čeferin je tožilsko funkcijo vse od leta 1996 do nastopa funkcije vrhovne državne tožilke opravljala na ODT v Ljubljani. V tem času je med drugim vodila Oddelek splošne kriminalitete in Pritožbeni oddelek.  Od leta 2008 je bila tudi namestnica vodje ODT, dvakrat zaradi prenehanja mandata vodji tudi začasna vodja ODT. Na VDT RS dela v okviru Oddelka za kazenske zadeve, kjer bo spremljala delo na področju hudih nasilnih kaznivih dejanj ter  sodelovanje z Varuhom človekovih pravic RS.

    Vrhovna državna tožilka Tamara Gregorčič je od leta 1999 državnotožilsko službo opravljala na ODT v Ljubljani, ki ga je devet let tudi vodila. Zadnja tri leta je bila delno dodeljena tudi na Specializirano državno tožilstvo. Na VDT RS je dodeljena na Oddelek za kazenske zadeve, kjer se bo posebej ukvarjala s problematiko organiziranega kriminala in koordinirala delo na področju izvajanja alternativnih metod kazenskega pregona.

    Tožilske vrste sta konec leta 2022 zaradi upokojitve zapustila vrhovna državna tožilca svetnika Hinko Jenull in  Aleš Butala.

    Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS je po zadnjih kadrovskih spremembah, poleg generalnega državnega tožilca, zaposlenih devet vrhovnih državnih tožilk in trije vrhovni državni tožilci.

     

 

URADNE URE

  • v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure

  • sreda od 9. do 12. in od 14. do 16. ure

  • na delovna dneva 24. in 31. decembra od 9. do 12. ure.

linkedIn

Dostopnost

Politika zasebnosti

Informacije javnega značaja