Skoči do osrednje vsebine

Mediji

VDT

Aktualno

  • Vrhovno sodišče RS je s sklepom III Ips 27/2023 z dne 10. 12. 2024 ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, vloženi v postopku osebnega stečaja. Sklenilo je, da je sodišče druge stopnje, z izdajo izpodbijanega sklepa v postopku odpusta obveznosti, dolžniku prekršilo 1. točko petega odstavka 407. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

    Vrhovno sodišče je pri tem pojasnilo, da je sodišče v primeru, ko posamezen zakon pridobitev ali izgubo pravice ali statusa veže na stanje vpisa v kazenski evidenci, pri ugotavljanju te predpostavke vezano na stanje vpisa, kot ga izkazuje pristojni organ za vodenje te evidence. To velja tudi v primeru ugotavljanja ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. S tem je Vrhovno sodišče  v celoti pritrdilo stališču, za katerega se je v zahtevi za varstvo zakonitosti zavzemalo Vrhovno državno tožilstvo RS.

     

     

  • Vrhovno sodišče RS je s sklepom II Ips 36/2024 z dne 20. 11. 2024 ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, vloženi v izvršilnem postopku, in pri tem ugotovilo, da sta sodišči prve in druge stopnje pri odločanju o omejitvah izvršbe na dolžnici vrnjenem znesku razlike med odmerjeno dohodnino in med letom plačano akontacijo zmotno uporabili določbe 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (omejitve izvršbe) in 37. člena Zakona o dohodnini (dohodek iz delovnega razmerja).

    V obrazložitvi sklepa je Vrhovno sodišče RS pojasnilo, da znesek, ki je bil dolžnici vrnjen kot razlika med akontacijo dohodnine in odmerjeno dohodnino, ohranja svojo izvirno obliko obdavčljivih dohodkov, med katerimi je tudi dohodek iz delovnega razmerja, za katerega veljajo omejitve izvršbe. S tem je v celoti pritrdilo stališču Vrhovnega državnega tožilstva RS.         

     

  • Na Ministrstvu za pravosodje RS  je priseglo pet novih državnih tožilcev. Lea Štampek in Robert Pangrič bosta  okrajna državna tožilca na ODT v Krškem,  Alenka Oberski bo okrajna državna tožilka na ODT v Mariboru, Anja Golčer Kuzmič in Mojca Kert pa sta novi okrajni državni tožilki na ODT v Celju.

  • Skupinska slika zbor državnih tožilcev

    Letošnjega tradicionalnega, že 29. zbora državnih tožilcev, ki poteka 2. in 3. decembra v Portorožu, so se udeležili številni visoki gostje, med njimi glavna evropska tožilka Laura  Kövesi, predsednik Ustavnega sodišča RS prof. dr. Matej Accetto, ministrica za pravosodje RS Andreja Katič, minister za notranje zadeve RS Boštjan Poklukar, varuh človekovih pravic Peter Svetina, generalna državna odvetnica dr. Ana Kerševan in mnogi drugi.

    Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant je, kot osrednja govornica na prireditvi izpostavila, da se slovensko tožilstvo osredotoča na tri bistvene prvine dela, ki so značilne za vse uspešne pravosodne sisteme, na učinkovitost, strokovnost in neodvisnost delovanja. Ozrla se je na iztekajoče se leto, ki je bilo posebno predvsem zaradi zastoja pri izvršitvi odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovila neustavnost odmere sodniških in posledično tožilskih plač, kar je botrovalo stavki državnih tožilcev. Kot je poudarila, je šlo za neobičajen način boja za pravice pravosodnih funkcionarjev v urejenih pravnih sistemih, v katerih se odločitve Ustavnega sodišča spoštujejo. Ob tem je bilo še pomembnejše  prizadevanje za priznanje izenačenega statusa državnih tožilcev in sodnikov, ki pomeni veliko več, kot le izenačitev materialnega položaja. Vezanost na položaj sodnikov pomeni za tožilstvo jasno in nedvoumno priznanje njegove avtonomnosti in samostojnosti organa pravosodja v širšem smislu.

    Kljub pozitivnemu kadrovskemu trendu je generalna državna tožilka opozorila, da  državno tožilstvo še vedno deluje kadrovsko oslabljeno. Slednje zahteva skrajno optimizacijo delovnih procesov, posebej na kadrovsko najbolj oslabljenih in najbolj obremenjenih državnih tožilstvih, kjer se, med drugim, dnevno srečujejo z  zadevami, povezanimi z nezakonitimi migracijami. Dotaknila se je tudi  nujne digitalizacije poslovanja in težko pričakovane prenove tožilske zakonodaje z uvedbo enovitega državnega tožilca, kar bo, v primeru sprejetja, skrajšalo izbirne postopke in omogočilo hitrejši vstop večjega števila mladih tožilcev.

    Kot naslednji izziv  je omenila  kompleksne in obsežne predkazenske postopke v primerih organiziranega, gospodarskega in finančnega kriminala, ki so visoko med prioritetami njene politike pregona, pri čemer dvig dokaznih standardov in zaostritev pogojev za pridobivanje telekomunikacijskih in bančnih podatkov prinaša še dodatne ovire.

    Generalna državna tožilka je svoj govor sklenila z zahvalo vsem, ki so s svojim predanim delom in kolegialnostjo prispevali k uspehu celotne državnotožilske organizacije v minulem letu.

    Zbrane so nagovorili tudi glavna evropska tožilka Laura Kövesi, ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, prireditev pa je povezovala vrhovna državna tožilka Mirjam Kline.

    Poleg osrednje slovesnosti je v Portorožu potekal tudi obširnejši izobraževalni program v okviru organizacije Centra za izobraževanje v pravosodju (CIP) in pod vodstvom vrhovne državne tožilke Mirjam Kline.

    Govor generalne državne tožilke dr. Katarine Bergant

     

     

  • Na podlagi obtožnice Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije je Okrožno sodišče v Kopru dne 23. 2. 2023 izreklo obsodilno sodbo zoper dve fizični osebi v zadevi, v kateri je zaradi sklenitve škodljivega posla v zvezi s terminsko pogodbo za nakup delnic Sava s strani Hotelov Bernardin d.d. prišlo do pridobitve protipravne premoženjske koristi Zvon Ena Holding d.d. na škodo družbe Hoteli Bernardin d.d. Oba zagovornika in obtoženi so vložili pritožbe zoper sodbo, tožilstvo je na pritožbe podalo odgovore. Višje sodišče v Kopru je po opravljeni javni seji 3. 10. 2024 odločilo, da se pritožbe glede vseh vprašanj, razen kazenske sankcije, zavrnejo kot neutemeljene in se sodba sodišča prve stopnje potrdi (sodba prejeta 22. 11. 2024).

    Sodišče je prvoobtoženega spoznalo za krivega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s pravim odstavkom 240. člena Kazenskega zakonika  (KZ-1). Sodišče je drugoobtoženega spoznalo za krivega kaznivega dejanja pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena in 38. členom KZ-1.

    Prvoobtoženemu je bila izrečena kazen 2 leti zapora, po pritožbi obtoženega in zagovornika pa mu je bila kazenska sankcija znižana za tri mesece. Kazen 1 leto zapora je Višje sodišče drugoobtoženemu spremenilo v pogojno obsodbo z določeno kaznijo enega leta zapora in preizkusno dobo dveh let.

  • Vlada je s 15. 11. 2024 za namestnika generalne državne tožilke Republike Slovenije, za dobo šestih let, imenovala vrhovnega državnega tožilca Boštjana Jegliča.

    Zakona o državnem tožilstvu določa, da ima generalni državni tožilec RS namestnika, ki ga izmed vrhovnih državnih tožilcev, na obrazloženi predlog generalnega državnega tožilca, po predhodnem mnenju Državnotožilskega sveta, imenuje Vlada RS za dobo šestih let, z možnostjo ponovnega imenovanja.

    Vrhovni državni tožilec Boštjan Jeglič je bila ob prihodu na Vrhovno državno tožilstvo RS (VDT RS) februarja leta 2024 razporejen na Oddelek za kazenske zadeve. Pred prihodom na VDT RS je svojo funkcijo državnega tožilca opravljal na Specializiranem državnem tožilstvu RS, kjer je med drugim vodil Korupcijsko gospodarski oddelek.

  • Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS ostro obsojamo nedavno javno objavo fotomontaž in domnevnih naslovov nekdanje državne tožilke in sodnikov na omrežju X. Vsakršna diskreditacija oseb, še zlasti, če je povezana z opravljanjem njihove poklicne dejavnosti, je zavržno dejanje, še toliko bolj, če gre poleg diskreditacij tudi za grožnje in ustrahovanja.

     

  • Organizatorjema  tradicionalnega Foruma o finančni in gospodarski kriminaliteti, Društvu državnih tožilcev Slovenije in Centru za izobraževanje v pravosodju, je tudi letos na dogodek uspelo privabiti številne domače in tudi tuje strokovnjake.

    Po uvodnih nagovorih generalne državne tožilke dr. Katarine Bergant in ministrice za pravosodje Andreje Katič, so bile v ospredju teme, ki so se dotaknile značilnosti sojenj v zahtevnih kazenskih zadevah, sodelovanja med tožilstvom in policijo, načel poštenega sojenja, učinkovitosti kazenskega postopka, procesnih jamstev obdolženca ipd; udeleženci okrogle mize pa so iskali odgovore na vprašanja, kako odpraviti ovire pri obravnavanju obsežnih kazenskih zadev.

    Med razpravljavci sta bila tudi višja državna tožilca iz Zvezne republike Nemčije, ki sta predstavila problematiko Odvzema premoženjske koristi in kazenske sankcije za pravne osebe v Nemčiji ter nekatere ključne vidike preiskovanja obsežnih zadev kriminalitete belega ovratnika.

    Dogodek je tudi letos vodil in povezoval višji državni tožilec dr. Boštjan Valenčič.

  • Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-46/24 z dne 3. 10. 2024 v postopku za oceno ustavnosti tretjega odstavka 391. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), začetem z zahtevo Vrhovnega sodišča RS  na podlagi vložene zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS odločilo, da  tretji odstavek 391. člena ZPP, kolikor določa: »da mora Vrhovno sodišče, če spozna, da je zahteva za varstvo zakonitosti, vložena po merilu pomembnega pravnega vprašanja v zadevi, v kateri revizije ni mogoče dopustiti, utemeljena, poseči v izpodbijano pravnomočno sodno odločbo«, posega v človekovo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, zato je v tem delu zakon razveljavilo.

    Ustavno sodišče  je s tem pritrdilo stališču, za katerega se Oddelek za civilne in upravne zadeve   Vrhovnega državnega tožilstva zavzema od leta 2008, ko je bila sprejeta Novela ZPP-D, da (ne)dopuščenost revizije v pravdnem postopku ni ustavno skladen kriterij za poseg državnega tožilca v pravnomočno  odločitev civilnega sodišča.

  • Pred predsednikom Državnotožilskega sveta mag. Harijem Furlanom, je v prisotnosti generalne državne tožilke dr. Katarine Bergant, prisegla vodja Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu RS Mojca Gruden.

     

 

URADNE URE

  • v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure

  • sreda od 9. do 12. in od 14. do 16. ure

  • na delovna dneva 24. in 31. decembra od 9. do 12. ure.

linkedIn

Dostopnost

Politika zasebnosti

Informacije javnega značaja