Mediji

Aktualno

  • Danes je pred ministrico za pravosodje dr. Dominiko Švarc Pipan in v prisotnosti generalnega državnega tožilca Draga Škete, državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje dr. Sebastjana Zbičajnika,  predsednika Državnotožilskega sveta RS Igorja Lučovnika, vodje ODT v Ljubljani dr. Katarine Bergant, vodje ODT v Kopru Barbare Milič Rožman ter vodje ODT v Celju Simone Kuzman Razgoršek, slavnostno zapriseglo pet novih okrajnih državnih tožilcev.

    Novo zaprisežena okrajna državna tožilca Naima Oblak in Uroš Srša bosta državnotožilsko službo opravljala na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, Jernej Ostruh in mag. Davorina Hovnik na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju ter Ika Leban na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru.

    Generalni državni tožilec RS jim je čestital ob prisegi na funkcijo državnih tožilcev ter jim zaželel veliko uspehov na novi in izjemno odgovorni državnotožilski poti, predvsem, ker prvi od trinajstih tožilk in tožilcev, ki jih je po dvoletni blokadi junija 2022 imenovala nova slovenska vlada, nastopajo svojo državnotožilsko funkcijo.

    Ministrica za pravosodje je ob današnji zaprisegi še poudarila, da je tožilstvo ena ključnih ustanov, ki lahko okrepi vladavino prava in zaupanje ljudi v pravni red.

     

    foto: Ministrstvo za pravosodje

  • Danes je pred državnim sekretarjem na ministrstvu za pravosodje dr. Sebastjanom Zbičajnikom in v prisotnosti generalnega državnega tožilca Draga Škete, vodje ODT v Ljubljani  dr.Katarine Bergant in podpredsednice Državnotožilskega sveta RS mag. Barbare Lipovšek, prisegla nova okrajna državna tožilka Katarina Anželj, ki bo delo opravljala na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani.

     

  • Na Bledu so se 10. junija končali tradicionalni izobraževalni dnevi Društva državnih tožilcev Slovenije in Vrhovnega državnega tožilstva RS.

    Po uvodnem nagovoru generalnega državnega tožilca Draga Škete, se je v dveh dneh zvrstilo 10 predavanj ter 12 slovenskih in tujih predavateljev. Gost iz tujine, Thomas S. Dougherty z mednarodnega oddelka za preiskovanje vdorov v računalniške sisteme in intelektualno lastnino je predaval o digitalnih dokazih za tožilce. Delo Evropskega javnega tožilstva so predstavili evropski tožilec pri Evropskem javnem tožilstvu (EJT) Jaka Brezigar in evropska delegirana tožilca iz Slovenije mag. Tanja Frank Eler in Matej Oštir.  Pregled aktualnih novosti na področju mednarodnega sodelovanja je predstavil nacionalni predstavnik Slovenije pri Eurojustu, višji državni tožilec Boštjan Škrlec. Gost z Inštituta za kriminologijo prof. dr. Dragan Petrovec  je govoril o etiki današnjega časa, višja sodnica dr. Alja Kratovac z Višjega sodišča v Ljubljani pa o členu 308 Kazenskega zakonika. Državni tožilci so se seznanili tudi z izzivi integritete in odkrivanja korupcijskih kaznivih dejanj v zdravstvu ter prisluhnili navodilom za varno delo s tajnimi podatki in aktualnim vprašanjem odnosov z javnostmi v pravosodju.

     

  • Generalnega državnega  tožilca  Draga Šketo je danes v DZ sprejela predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Generalni državni tožilec in predsednica DZ sta se v svojem prvem, spoznavnem srečanju, dotaknila aktualnih vprašanj državnega tožilstva in postavila temelje za prihodnje dobro sodelovanje med institucijama.

    Generalni državni tožilec je predsednici DZ predal Skupno letno poročilo za leto 2021 iz katerega so razvidni izsledki in rezultati dela državnega tožilstva. Glede kadrovskih težav, s katerimi se je državno tožilstvo spopadalo tako na nacionalni ravni kot pri zapletu z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije, je poudaril pomen odprave pomanjkanja kadrov, ki je v interesu vseh Slovenk in Slovencev, saj lahko tožilstvo le tako zagotavlja učinkovit pravočasen kazenski pregon. Enak pomen ima po njegovem tudi debirokratizacija državnega tožilstva, ki še vedno močno zavira učinkovitost dela. Glede sodelovana s policijo je poudaril pomen dobrega medinstitucionalnega sodelovanja, ki bo rezultiralo v čim krajšem reševanju kazenskih zadev. Dotaknil se je tudi pomena učinkovitejše zaščite pravic delavcev, ki jo je, kot eno od prioritet, izpostavil tudi v svoji politiki pregona.

    Predsednica DZ je poudarila pomen strokovnega in neodvisnega državnega tožilstva in generalnemu državnemu tožilcu obljubila vso podporo pri zagotavljanju kadrovskih in materialnih pogojev za delo tožilstva. Izrazila je svoje zavedanje o nedopustnem vmešavanju politike v delo državnih tožilcev v preteklosti in pozdravila hitro reakcijo nove vlade, ki je že imenovala trinajst novih državnih tožilcev. Ob koncu je med drugim izrazila tudi svoje pričakovanje glede dobrega sodelovanja tožilstva s policijo, ministrstvom za pravosodje in ministrstvom za notranje zadeve kar zadeva vprašanja zakonodaje.

     

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa se je danes na Vrhovnem državnem tožilstvu RS sestal z ministrico za pravosodje dr. Dominiko Švarc Pipan. Na prvem srečanju po nastopu funkcije sta spregovorila o aktualnih zadevah, ministrica pa se je v nadaljevanju, v prisotnosti generalnega državnega tožilca in predsednika Državnotožilskega sveta Igorja Lučovnika,  udeležila tudi delovnega sestanka z vodji državnih tožilstev, na katerem so obravnavali delo državnih tožilstev v prvih štirih mesecih letošnjega leta.

    Skupni sestanki z vodji državnih tožilstev so sicer priložnost, da se pregleda stanje glede uresničevanja letnih programov dela in se sprejmejo potrebni ukrepi za morebitna odstopanja od načrtovanih rezultatov. Letni programi dela državnih tožilstev tako predstavljajo dober pripomoček za ugotavljanje težav na posameznih državnih tožilstvih in orodje za njihovo premagovanje.

    V uvodu sestanka se je generalni državni tožilec ministrici zahvalil za hitro imenovanje trinajstih državnih tožilcev, ki jih je prejšnja vlada zaustavila. Ministrica pa je, kljub vsem težavam, s katerimi so se v preteklosti soočila državna tožilstva – od epidemije do velikega pomanjkanja kadrov –pozdravila  dejstvo, da si tako državno tožilstvo kot celota, kot tudi posamezna državna tožilstva prizadevajo za doseganje zastavljenih ciljev in dobrih rezultatov, predvsem pa, da izkazujejo sposobnost prilagajanja novim razmeram in novim načinom dela. Izrazila je zadovoljstvo da se število nerešenih zadev na določenih državnih tožilstvih zmanjšuje; po njenem mnenju bi morala državna tožilstva v starejših zadevah, ki se nahajajo na sodiščih, z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, zahtevati hitrejše postopanje sodišča.