Skoči do osrednje vsebine

Mediji

VDT

Aktualno

  • Generalna državna tožilka na posvetu

    Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant je v uvodnem nagovoru udeležencem strokovnega posveta »Izzivi pri obravnavi otrok z vedenjskimi in duševnimi težavami« spregovorila o trendu porasta določenih oblik odklonskega in nasilnega vedenja med mladoletniki, ki ga na državnih tožilstvih opažamo v zadnjih letih.

    Ta trend niso zgolj številke na papirju, ampak odraz stanja v družbi ter pomemben pokazatelj, kako uspešni smo kot skupnost pri razumevanju, vzgoji in podpori mladim. Kot je med drugim opozorila, je kazenskopravni sistem zadnji odziv družbe na odklonska vedenja in sam po sebi ne more odpraviti vzrokov, ki vodijo v kazniva dejanja. Zato je ključno, da se strokovnjaki z različnih področij – pravosodja, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, policije in drugih institucij – povezujejo, izmenjujejo znanje ter gradijo usklajen in pravočasen odziv. To je tudi ena glavnih nalog tradicionalnega posveta, ki ga 16. in 17. aprila v Ljubljani letos že 24. zapored organizira Center za izobraževanje v pravosodju v sodelovanju z Društvom državnih tožilcev Slovenije in Generalno policijsko upravo.

    Posvet sta tudi letos vodila okrožna državna tožilka mag. Jride Mršnik Poljšak in Robert Tekavec z Generalne policijske uprave, s predavanjem pa je sodelovala tudi vrhovna državna tožilka Mirjam Kline.

  • Okrožno sodišče v Kranju je spoznalo za krivega obtoženega za umor soseda leta 2024  v gozdu nad naseljem Podgora v občini Gorenja vas  v Poljanski dolini in mu izreklo kazen 22 let zapora.

    Obtožnica je obtoženega bremenila kaznivega dejanja umora po 4. točki 116. člena KZ-1, ker je  8. aprila 2024 iz brezobzirnega maščevanja in drugih nizkotnih nagibov z namenom, da soseda umori, nanj večkrat streljal, da je le ta na kraju umrl.

    Po dolgotrajnem, večletnem sojenju je tožilka predlagala 28-letno zaporno kazen ter podaljšanje pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 201. člena ZKP.

    Sodišče je temu predlogu sledilo, obdolženega pa obsodilo na 22-letno zaporno kazen.

    Sodba še ni pravnomočna.

  • Vrhovno sodišče RS je s sodbo IV Ips 22/2025 z dne 19. 3. 2026 ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, vloženi v prekrškovnem postopku. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje kršilo 1. točko 156. člena Zakona o prekrških v zvezi z 8. členom Zakona o prekrških v zvezi s prvim odstavkom 32. člena Kazenskega zakonika.

    Vrhovno državno tožilstvo RS je v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti nasprotovalo razlogom sodišča prve stopnje, ki se tičejo ugotovljene upravičljive skrajne sile, katero sodišče prve stopnje prepoznava v dejanju kršiteljice in zato njeno ravnanje ocenjuje, kot dejanje v skladu s pravom.

    Vrhovno sodišče RS je v sodbi presodilo, da sodišče prve stopnje docela zmotno interpretira elemente skrajne sile. Pri tem je pojasnilo, da v obravnavanem primeru nevarnost v razlogih pravnomočne sodbe ni izkazana kot sočasna, realna in resna. Po presoji Vrhovnega sodišča RS zatrjevane nevarnosti tudi ni bilo mogoče preprečiti z ravnanji kršiteljice in zato ravnanje kršiteljice ni bilo primerno sredstvo niti nujen ukrep za odvračanje zatrjevane nevarnosti, prav tako njeno ravnanje ni bilo istočasno z zatrjevano nevarnostjo.

    Vrhovno sodišče RS je  s tem v celoti pritrdilo stališču, za katerega se je v zahtevi za varstvo zakonitosti zavzemalo Vrhovno državno tožilstvo RS.

     

    Vrhovno državno tožilstvo RS vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi vdora v prostore TV Slovenija

     

  • Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so izrekli sodbe šestim obtoženim v zadevi Kavaški klan. Sodišče je tri obtožene za umor Danijela Božića po 1., 4. in 5. točki 116. člena KZ-1 in poskus umora Žarka Tešanovića  po 1. in 5. točki 116. člena v zvezi s členom 34 KZ-1 spoznalo za krive  in jim izreklo enotne kazni: prvoobtoženemu  Klemnu Kadivcu 28 let, ostalima dvema, Blažu Kadivcu 25 in Bojanu Stanojeviću 19 let enotne zaporne kazni. Tri obdolžene v zadevi je sodišče oprostilo. Prvo obsojenima je sodišče podaljšalo pripor do nastopa prestajanja izrečene kazni.

    Najvišjo enotno kazen, 28 let zapora je sodišče izreklo za domnevnega vodjo slovenske celice Kavaškega klana, ki je imel po prepričanju Specializiranega državnega tožilstva (SDT) glavno vlogo pri pripravi hudodelskega načrta za umor in poskus umora in je zanj zahtevalo 30 let zapora. Drugoobtoženemu, ki naj bi po aretaciji brata prevzel vodenje kriminalne združbe, ustanovljene za maščevanje in izvršitev umorov Božića in Tešanovića, je sodišče izreklo enotno kazen 25 let zapora; SDT je tudi zanj zahtevalo enotno kazen 30 let zapora. Tretjeobtoženemu, ki naj bi prišel v Slovenijo z namenom, da umori Božića, pa je sodišče prisodilo enotno kazen 19 let zapora.

    Specializirano državno tožilstvo (SDT) je obtožnico vložilo 1. julija 2024; glavna obravnava je stekla v začetku januarja 2025 in je ves čas potekala pod strogimi varnostnimi ukrepi. Gre za prvo obsodilno sodbo na prvi stopnji v večji zadevi, ki večinsko temelji na analizah pridobljenih dokazov SKY ECC.

    SDT RS je zoper oprostilni del sodbe že napovedalo pritožbo.

    Sodba še ni pravnomočna.

  • skupinska fotografija ob prisegi treh novih državnih tožilk

    Na Ministrstvu za pravosodje RS so danes prisegle tri nove državne tožilke.

    Vanja Planinšek, Katja Koprivnikar in Anja Verovšek so postale okrajne državne tožilke na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani.

    Slavnostne prisege so se udeležili: dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka RS, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje RS Maja Čarni Pretnar in vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, višji državni tožilec Iztok Stražar.

  • Generalna državna tožilka Avstrije mag. Margit Wachberger na obisku na Vrhovnem državnem tožilstvu RS

    Generalna državna tožilka Avstrije mag. Margit Wachberger se je na povabilo generalne državne tožilke dr. Katarine Bergant 24. in 25. marca z delegacijo mudila na uradnem obisku na Vrhovnem državnem tožilstvu RS (VDT RS).

    V okviru delovnega srečanja se je z vodstvom VDT RS pogovarjala o organizacijski strukturi slovenskega in avstrijskega državnega tožilstva, o posameznih pristojnostih ter o pomenu in vlogi neodvisnosti pri delu državnih tožilcev.

    Drugi dan obiska je avstrijska delegacija v Ljubljani med drugim obiskala tudi Hišo za otroke - Barnahus ter se seznanila z načinom in organizacijo dela v tej instituciji. Hiša za otroke je otroku prijazen in varen prostor, ki pod eno streho združuje več služb, pomembnih za zagotavljanje celostne obravnave otrok. S tem se preprečuje vnovično travmatizacijo in sekundarno viktimizacijo otrok, ki so žrtve ali priče kaznivih dejanj.

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant se je udeležila 20. Posvetovalnega foruma generalnih državnih tožilcev v Haagu

    Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant se je 19. in 20. marca 2026 udeležila dvajsetega Posvetovalnega foruma generalnih državnih tožilcev in direktorjev javnih tožilstev v Haagu.

    Skupni imenovalec vsebine letošnjega srečanja so bile strokovne debate o temah usmerjenih v prihodnost, s poudarkom  na strateških in razvojnih izzivih.

    Prvi vsebinski sklop je bil osredotočen na vizijo Eurojusta do leta 2035, s katero želi ta organizacija oblikovati svoje strateške usmeritve  za prihodnje obdobje. Temo je na srečanju uvodoma predstavil predsednik Eurojusta Michael Schmid. Uvodni predstavitvi so sledile razprave v okviru interaktivnih delavnic v manjših delovnih skupinah,  z namenom čim večje vključitve vsakega posameznega udeleženca.

    V središču drugega sklopa razprav je bila sprememba uredbe o Eurojustu. Temo je uvodoma predstavila  generalna direktorica za pravosodje in potrošnike pri Evropski komisiji Ana Gallego Torres. Ta razprava časovno sovpada z aktivnostmi Evropske komisije, ki aktivno preučuje različne zakonodajne možnosti  o tem, kako naj bi  Eurojust v prihodnje podprl nacionalna tožilstva ter oblikoval praktična orodja, s katerimi bi podprli delovanja evropskih tožilcev in preiskovalnih sodnikov.

    Glede na strateški pomen letošnjih tem so bili sprejeti sklepi Posvetovalnega foruma, s katerimi bodo v nadaljevanju seznanjene tudi evropske institucije, Evropska komisija, Evropski Svet in Evropski parlament, s čimer bo zagotovljeno upoštevanje vsebinskih predlogov tokratnega foruma tako  pri reviziji uredbe o Eurojustu kot pri razvoju Vizije 2035.

    Fotografije: Eurojust

     

  • Priseglo šest državnih tožilcev

     

    Na Ministrstvu za pravosodje RS je danes priseglo šest novih državnih tožilcev.

    Petra Mogel in Manja Kunšek Guček bosta novi okrajni državni tožilki  na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju; Nika Skvarča, Maja Kilar in Vilma Kovač so postale okrajne državne tožilke na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani,  Uroš Radakovič pa je nov okrajni državni tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Kranju.

    Slavnostne prisege so se udeležili: dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka RS, predsednik Državnotožilskega sveta dr. Zvonko Fišer, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje RS  Maja Čarni Pretnar, vodje Okrožnih državnih tožilstev v Celju, Kranju in Ljubljani: višja državna tožilka Simona Kuzman Razgoršek, višja državna tožilka Marinka Marija Jeraj ter višji državni tožilec Iztok Stražar.

  • Senat Okrožnega sodišča v Celju je v zadevi smrti 22-mesečnega otroka, ki je junija 2023 umrl v razgretem avtomobilu v naselju Sveti Lovrenc pri Preboldu, oba obdolžena spoznal za kriva kaznivih dejanj povzročitve smrti iz malomarnosti, zanemarjanja otroka, preprodaje prepovedanih drog in zanemarjanja starejšega mladoletnika ter ju obsodil na zaporni kazni. Sodišče je materi izreklo 12 let, njenemu partnerju pa 11 let in šest mesecev enotne zaporne kazni.

    Obdolžena sta junija 2023 otroka več ur pustila privezanega v otroškem sedežu v zaprtem avtomobilu. Otrok je zaradi vročine in zadušitve v mukah umrl.

    Po izreku sodbe je sodišče sledilo predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Celju ter obdolženima zaradi ponovitvene nevarnosti do pravnomočnosti sodbe oziroma do nastopa kazni odredilo pripor.

  • Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS poudarjamo, da je državno tožilstvo strokovni organ, ki deluje na podlagi zakonov, Ustave RS in strokovnih meril, sprejetih na Državnotožilskem svetu. Zato odločno zavračamo interpretacije, ki se v zadnjem času pojavljajo v delu javnosti, da se je z vložitvijo obtožnega predloga v določeni konkretni zadevi tožilstvo vključilo v predvolilno kampanjo.

    V konkretni, medijsko odmevni zadevi, je tožilstvo v fazi predkazenskega postopka 12. januarja 2026 prejelo dopis štirih poslancev s statusom osumljenca, v katerem so tožilstvo pozvali k pojasnilom in hkrati zahtevali končanje predkazenskega postopka.  Dopis so naslovili na Specializirano državno tožilstvo RS, ki zadevo obravnava, v vednost je bil posredovan tudi generalni državni tožilki RS in predsednici Sodnega sveta. Slednje je izjemno nenavadno, saj se pristojnosti Sodnega sveta, ki so določene v Ustavi RS in zakonu, ne nanašajo na predkazenske postopke oziroma odprte postopke, ki se vodijo pred tožilstvom. Naknadno je 12. in 13. februarja 2026 eden od osumljenih poslancev na državno tožilko, ki obravnava konkretno zadevo, naslovil ponovno pisno zahtevo za ustavitev kazenskega postopka.

    Iz ustaljene prakse Ustavnega sodišča RS (odločba št. U-I-42/12-15 z dne 7. 2. 2013 in odločba št. U-I 214/19-54 (Up 1011/19-52) z dne 8. 7. 2021) izhaja, da morajo državni tožilci pri svojem delu uživati t. i. funkcionalno samostojnost, v razmerju do zakonodajne in sodne veje oblasti pa so neodvisni. Zagotovljeno jim mora biti, da v konkretnih kazenskih postopkih sprejemajo odločitve le na podlagi Ustave RS in zakonov.

    Vsako politično vmešavanje v opravljanje državnotožilske funkcije v konkretnih primerih je v neskladju z ustavno zagotovljeno neodvisnostjo državnih tožilcev in z načelom delitve oblasti. Politični vplivi in pritiski bi po ustaljenem pravnem mnenju Ustavnega sodišča RS ohromili spoštovanje pravne države in varovanje človekovih pravic, prizadenejo pa lahko tudi neodvisno, nepristransko in pošteno sojenje.

    Pri tem izrecno opozarjamo še na stališče Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I 214/19, po katerem sta neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev še posebej pomembni v primerih sumov kaznivih dejanj, v katere bi lahko bili vpleteni nosilci državne oblasti ali druge družbene moči, še zlasti, ko gre za korupcijska kazniva dejanja in druge oblike zlorabe oblasti ali položaja. V teh primerih je namreč verjetnost nedovoljenih vplivov in pritiskov na državnega tožilca, da pregona ne začne ali da ga opusti, še posebej visoka.

    Zato morajo biti v pravnem redu zagotovljene ustrezne varovalke, ki državnim tožilcem omogočajo, da tudi takšna kazniva dejanja preganjajo brez bojazni, da bodo zaradi tega deležni povračilnih ukrepov.

    Iz navedenih stališč Ustavnega sodišča RS izhaja, da mora državno tožilstvo v konkretnih kazenskih postopkih ohraniti samostojnost in neodvisnost tudi v razmerju do organov izvršilne, sodne in zakonodajne oblasti, kar še posebej velja tudi za primere, v katerih so ti organi osumljenci v kazenskih postopkih.

    S pošiljanjem dopisov državnemu tožilstvu, drugim državnim organom in mednarodnim subjektom ter vsakodnevnimi medijskimi izjavami, v katerih nosilci oblasti državnemu tožilstvu očitajo politično motivirano delovanje, se nedopustno posega v ustavno zagotovljeno samostojnost in neodvisnost pristojnega državnega tožilca, kot to določa  135. člen Ustave RS in se  na ta način vršita nedovoljen vpliv in pritisk glede vodenja konkretnega (pred)kazenskega postopka v konkretni kazenski zadevi.

    Zaradi zagotavljanja spoštovanja načel pravne države, delitve oblasti, funkcionalne samostojnosti in neodvisnosti državnih tožilcev ter navsezadnje zaupanja javnosti v strokovno, zakonito, nepristransko in neodvisno delovanje državnega tožilstva poudarjamo, da ni »pravega« časa za predlog uvedbe kazenskega postopka;  je samo čas, ki ga za sprejem odločitve državnemu tožilcu nalagajo zakon in merila, ki jih je sprejel Državnotožilski svet. V konkretni zadevi bo o predlogu uvedbe kazenskega postopka odločalo nepristransko in samostojno sodišče. Ker gre za odprto kazensko zadevo v fazi sodnega preizkusa obtožnega predloga, državno tožilstvo konkretne kazenske zadeve ne sme in ne more komentirati.

     

 

URADNE URE

  • v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure

  • sreda od 9. do 12. in od 14. do 16. ure

  • na delovna dneva 24. in 31. decembra od 9. do 12. ure.

linkedIn

Dostopnost

Politika zasebnosti

Informacije javnega značaja

Zemljevid strani