Skoči do osrednje vsebine

Mediji

VDT

Aktualno

  • Priseglo šest državnih tožilcev

     

    Na Ministrstvu za pravosodje RS je danes priseglo šest novih državnih tožilcev.

    Petra Mogel in Manja Kunšek Guček bosta novi okrajni državni tožilki  na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju; Nika Skvarča, Maja Kilar in Vilma Kovač so postale okrajne državne tožilke na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani,  Uroš Radakovič pa je nov okrajni državni tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Kranju.

    Slavnostne prisege so se udeležili: dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka RS, predsednik Državnotožilskega sveta dr. Zvonko Fišer, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje RS  Maja Čarni Pretnar, vodje Okrožnih državnih tožilstev v Celju, Kranju in Ljubljani: višja državna tožilka Simona Kuzman Razgoršek, višja državna tožilka Marinka Marija Jeraj ter višji državni tožilec Iztok Stražar.

  • Senat Okrožnega sodišča v Celju je v zadevi smrti 22-mesečnega otroka, ki je junija 2023 umrl v razgretem avtomobilu v naselju Sveti Lovrenc pri Preboldu, oba obdolžena spoznal za kriva kaznivih dejanj povzročitve smrti iz malomarnosti, zanemarjanja otroka, preprodaje prepovedanih drog in zanemarjanja starejšega mladoletnika ter ju obsodil na zaporni kazni. Sodišče je materi izreklo 12 let, njenemu partnerju pa 11 let in šest mesecev enotne zaporne kazni.

    Obdolžena sta junija 2023 otroka več ur pustila privezanega v otroškem sedežu v zaprtem avtomobilu. Otrok je zaradi vročine in zadušitve v mukah umrl.

    Po izreku sodbe je sodišče sledilo predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Celju ter obdolženima zaradi ponovitvene nevarnosti do pravnomočnosti sodbe oziroma do nastopa kazni odredilo pripor.

  • Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS poudarjamo, da je državno tožilstvo strokovni organ, ki deluje na podlagi zakonov, Ustave RS in strokovnih meril, sprejetih na Državnotožilskem svetu. Zato odločno zavračamo interpretacije, ki se v zadnjem času pojavljajo v delu javnosti, da se je z vložitvijo obtožnega predloga v določeni konkretni zadevi tožilstvo vključilo v predvolilno kampanjo.

    V konkretni, medijsko odmevni zadevi, je tožilstvo v fazi predkazenskega postopka 12. januarja 2026 prejelo dopis štirih poslancev s statusom osumljenca, v katerem so tožilstvo pozvali k pojasnilom in hkrati zahtevali končanje predkazenskega postopka.  Dopis so naslovili na Specializirano državno tožilstvo RS, ki zadevo obravnava, v vednost je bil posredovan tudi generalni državni tožilki RS in predsednici Sodnega sveta. Slednje je izjemno nenavadno, saj se pristojnosti Sodnega sveta, ki so določene v Ustavi RS in zakonu, ne nanašajo na predkazenske postopke oziroma odprte postopke, ki se vodijo pred tožilstvom. Naknadno je 12. in 13. februarja 2026 eden od osumljenih poslancev na državno tožilko, ki obravnava konkretno zadevo, naslovil ponovno pisno zahtevo za ustavitev kazenskega postopka.

    Iz ustaljene prakse Ustavnega sodišča RS (odločba št. U-I-42/12-15 z dne 7. 2. 2013 in odločba št. U-I 214/19-54 (Up 1011/19-52) z dne 8. 7. 2021) izhaja, da morajo državni tožilci pri svojem delu uživati t. i. funkcionalno samostojnost, v razmerju do zakonodajne in sodne veje oblasti pa so neodvisni. Zagotovljeno jim mora biti, da v konkretnih kazenskih postopkih sprejemajo odločitve le na podlagi Ustave RS in zakonov.

    Vsako politično vmešavanje v opravljanje državnotožilske funkcije v konkretnih primerih je v neskladju z ustavno zagotovljeno neodvisnostjo državnih tožilcev in z načelom delitve oblasti. Politični vplivi in pritiski bi po ustaljenem pravnem mnenju Ustavnega sodišča RS ohromili spoštovanje pravne države in varovanje človekovih pravic, prizadenejo pa lahko tudi neodvisno, nepristransko in pošteno sojenje.

    Pri tem izrecno opozarjamo še na stališče Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I 214/19, po katerem sta neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev še posebej pomembni v primerih sumov kaznivih dejanj, v katere bi lahko bili vpleteni nosilci državne oblasti ali druge družbene moči, še zlasti, ko gre za korupcijska kazniva dejanja in druge oblike zlorabe oblasti ali položaja. V teh primerih je namreč verjetnost nedovoljenih vplivov in pritiskov na državnega tožilca, da pregona ne začne ali da ga opusti, še posebej visoka.

    Zato morajo biti v pravnem redu zagotovljene ustrezne varovalke, ki državnim tožilcem omogočajo, da tudi takšna kazniva dejanja preganjajo brez bojazni, da bodo zaradi tega deležni povračilnih ukrepov.

    Iz navedenih stališč Ustavnega sodišča RS izhaja, da mora državno tožilstvo v konkretnih kazenskih postopkih ohraniti samostojnost in neodvisnost tudi v razmerju do organov izvršilne, sodne in zakonodajne oblasti, kar še posebej velja tudi za primere, v katerih so ti organi osumljenci v kazenskih postopkih.

    S pošiljanjem dopisov državnemu tožilstvu, drugim državnim organom in mednarodnim subjektom ter vsakodnevnimi medijskimi izjavami, v katerih nosilci oblasti državnemu tožilstvu očitajo politično motivirano delovanje, se nedopustno posega v ustavno zagotovljeno samostojnost in neodvisnost pristojnega državnega tožilca, kot to določa  135. člen Ustave RS in se  na ta način vršita nedovoljen vpliv in pritisk glede vodenja konkretnega (pred)kazenskega postopka v konkretni kazenski zadevi.

    Zaradi zagotavljanja spoštovanja načel pravne države, delitve oblasti, funkcionalne samostojnosti in neodvisnosti državnih tožilcev ter navsezadnje zaupanja javnosti v strokovno, zakonito, nepristransko in neodvisno delovanje državnega tožilstva poudarjamo, da ni »pravega« časa za predlog uvedbe kazenskega postopka;  je samo čas, ki ga za sprejem odločitve državnemu tožilcu nalagajo zakon in merila, ki jih je sprejel Državnotožilski svet. V konkretni zadevi bo o predlogu uvedbe kazenskega postopka odločalo nepristransko in samostojno sodišče. Ker gre za odprto kazensko zadevo v fazi sodnega preizkusa obtožnega predloga, državno tožilstvo konkretne kazenske zadeve ne sme in ne more komentirati.

     

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant se je udeležila otvoritve sodnega leta 2026

    Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant se je udeležila slavnostne Otvoritve sodnega leta 2026.  Na prireditvi je zbrane nagovoril predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dr. Damjan Orož, ki je med drugim spregovoril o uspešnosti in učinkovitosti slovenskih sodišč v lanskem letu in predstavil prioritetna področja delovanja sodstva v letu, ki je pred nami. Dogodek je z nagovorom obeležila tudi predsednica Sodnega sveta dr. Urška Kežmah.

  • Okrožno sodišče v Kopru je na predobravnavnem naroku dne 27. januarja 2026 sprejelo sporazum o priznanju krivde, ki ga je Okrožno državno tožilstvo v Kopru (ODT v Kopru) sklenilo z obdolženim storilcem kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po drugem in tretjem odstavku 173. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), dveh kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 173. člena KZ-1, šestih kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1 ter kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja po prvem odstavku 138. člena KZ-1.

    Obdolženi je priznal krivdo za vsa kazniva dejanja, navedena v obtožnici, ki jih je storil v obdobju od leta 2014 do odvzema prostosti dne 14. maja 2025, pri čemer je bila dogovorjena enotna kazen 25 let zapora.

    Skladno s sporazumom je sodišče na predlog tožilstva obdolženemu prav tako podaljšalo pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti.

  • Skupinska fotografija ob prisegi dveh novih državnih tožilcev

    Na Ministrstvu za pravosodje RS sta danes prisegla nova državna tožilca: Diana Šraj bo nova okrajna državna tožilka, Rok Časl pa novi okrajni državni tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru.

    Slavnostne prisege so se udeležili: dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka RS, dr. Maja Čarni Pretnar, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje RS, okrožna državna tožilka Katarina Lotrič iz Državnotožilskega sveta ter vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Tilen Ivič.

  • Prisegla nova vodja Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu

    Pred Državnotožilskim svetom je v prisotnosti generalne državne tožilke dr. Katarine Bergant prisegla nova vodja Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu, višja državna tožilka Vesna Fink.

  • Višje sodišče v Mariboru je dne 18.12. 2025 zavrnilo pritožbo zagovornice obtoženega v zadevi umora njegove soproge na Ptuju, ki ga je obtoženi, z zavestnim sodelovanjem storil na grozovit in zahrbten način v sostorilstvu z že pravnomočno obsojeno sostorilko. Sodba je tako postala pravnomočna.

    Okrožno sodišče na Ptuju je dne 15. 5. 2025 izdalo sodbo, v kateri je obdolženca spoznalo za krivega umora po 1. točki 116. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena istega zakona. Sodišče je sledilo predlogu  Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju in obdolženemu izreklo sodbo 30 let zapora ter mu podaljšalo pripor do pravnomočnosti sodbe oziroma do nastopa kazni.

  • Prisegla nova državna tožilca

    Na Ministrstvu za pravosodje RS sta danes prisegla nova državna tožilca: Tjaša Košir bo nova okrajna državna tožilka na Okrožnem državnem tožilstvu v Kranju, David Lapornik pa novi okrožni državni tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani.

    Slavnostne prisege so se udeležili: dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka RS, dr. Maja Čarni Pretnar, državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje, vodji okrožnih državnih tožilstev v Kranju in Ljubljani Marinka Marija Jeraj in Iztok Stražar ter okrožna državna tožilka Katarina Lotrič iz Državnotožilskega sveta.

  • Novo mesto - V zvezi s tragičnim dogodkom pred lokalom LokalPatriot konec oktobra v Novem mestu smo danes na Okrožnem državnem tožilstvu v Novem mestu na podlagi utemeljenega suma, izhajajoč iz ugotovitev predhodne kazenske preiskave, na Okrožno sodišče v Novem mestu vložili predlog za izdajo odredbe za hišno preiskavo, vložili zahtevo za  preiskavo, za preiskavo ter zaradi ponovitvene nevarnosti predlagali odreditev pripora zoper privedeno osebo.

    Ob tem na Okrožnem državnem tožilstvu (ODT) v Novem mestu pojasnjujemo, da  je policija dne 27. 10. 2025 podala kazensko ovadbo zoper obdolženega, ki je potrjevala  utemeljenost suma, da je privedeni obdolženi storil kaznivo dejanje. Kazenski ovadbi so bili priloženi uradni zaznamki o zbranih obvestilih od oseb, ki so bile prisotne na kraju dogodka in le en uradni zaznamek policije je nakazoval možnost drugega storilca. V 48-ih urah pred privedbo je policija opravila tudi večje število prepoznav osumljenca po fotografijah. Šest oseb je pred začetkom prepoznave po fizičnih lastnostnih, zunanjem izgledu in oblačilih opisalo prvo osumljenega. Na kraju kaznivega dejanja so policisti tudi zavarovali mikro sledi za nadaljnjo preiskavo. Priložen je bil tudi posnetek dogajanja znotraj lokala, ki je pod videonadzorom, prostor pred lokalom,  kjer je prišlo do tragičnega dogodka, pa kamere ne pokrivajo, zato posnetka usodnega udarca ni. Po doslej znanih podatkih dogodka pred lokalom ni posnel nihče od prisotnih.

    Dne 12. 11. 2025 smo na Okrožnem državnem tožilstvu v Novem mestu prejeli dopolnitev kazenske ovadbe, iz katere je izhajalo, da je policija od več oseb prejela informacije, da v priporu ni oseba, ki je udarila žrtev. Vsa nova dokumentacija je bila posredovana sodišču.

    Uradni zaznamki, ki jih policija sestavi po tem, ko zbere obvestila od občanov, nimajo neposredne dokazne vrednosti. Gre namreč za zapise policistov o navedbah občanov in ne lastnoročno podpisane izjave oseb. Prav tako osebe, s katerimi policija v predkazenskem postopku opravlja razgovor, nimajo statusa priče. Ta status pridobijo šele v fazi kazenske preiskave, ko so pred preiskovalnim sodnikom, po podanem pravnem pouku, da je krivo pričanje kaznivo dejanje, dolžni izpovedati resnico in zapisnik o zaslišanju tudi lastnoročno podpišejo. Zato so le-ti zapisniki uporabni kot dokaz, na katerega se kasneje lahko opre sodna odločba.

    Glede na to, da so bile tudi te, za priprtega obdolženca razbremenilne osebe, predlagane za zaslišanje kot priče v kazenski preiskavi, je bilo potrebno počakati tudi na njihove izpovedbe oziroma na zaslišanja vseh predlaganih prič v kazenski preiskavi. Prav tako smo na ODT v Novem mestu šele dne 12. 12. 2025 prejeli poročilo o preiskavi zavarovanih kontaktnih mikro in bioloških sledi.

    Ob privedbi prvo obdolženega je  glede na uradne zaznamke in zapisnike o prepoznavi izhajal utemeljen sum, da je privedeni storilec kaznivega dejanja, kar je z uvedbo preiskave in odreditvijo pripora, ki je bil kasneje podaljšan, potrdilo tudi sodišče. Utemeljen sum, da je pridržani obdolženec oseba, ki je kritičnega dne oškodovancu zadal usodni udarec, se po zaslišanju vseh prič ni potrdil, temveč znižal, kar je bil razlog, da je sodišče dne 12.12.2025 pripor zoper prvega obdolženca odpravilo.

    Kljub odpravi pripora kazenska preiskava zoper prvega obdolženca še ni zaključena, saj pričakujemo še izvedensko mnenje Inštituta za sodno medicino o vrsti in teži poškodb, o vzroku smrti pokojnega ter dodatno odrejeno izvedenstvo. Ko bo sodišče prejelo izvedenski mnenji in spis po končani preiskavi poslalo tožilstvu v nadaljnjo odločitev, bo sprejeta ustrezna državnotožilska odločitev.

    Glede na izpovedbe šestih, pred sodiščem zapriseženih prič v kazenski preiskavi, je tožilstvo sodišču podalo predlog za izdajo odredbe o hišni in osebni preiskavi pri drugem osumljencu, ki je bila danes opravljena, osumljencu pa odvzeta prostost. Tožilstvo je po zaslišanju privedenega osumljenega pred preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Novem mestu vložilo zahtevo za preiskavo in predlagalo odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti. Sodišče je sledilo predlogu tožilstva in odredilo pripor.  O zahtevi za preiskavo bo odločeno naknadno.

     

     

     

 

URADNE URE

  • v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure

  • sreda od 9. do 12. in od 14. do 16. ure

  • na delovna dneva 24. in 31. decembra od 9. do 12. ure.

linkedIn

Dostopnost

Politika zasebnosti

Informacije javnega značaja

Zemljevid strani