Mediji

Aktualno

  • Delegacija Vrhovnega državnega tožilstva RS pod vodstvom generalnega državnega tožilca Draga Škete, se je 5. in 6. maja 2022,  v organizaciji italijanskega državnega tožilstva in Sveta Evrope, v Palermu udeležila Evropske konference državnih tožilcev, ki ji je predsedoval generalni državni tožilec in predsednik kasacijskega sodišča Giovanni Salvi.

    Glavne teme razprav so bili pogledi udeležencev na neodvisnost, avtonomijo in odgovornost državnih tožilcev ter izzivi na področju zaščite človekovih pravic. Razpravljavci so se med drugim dotaknili tudi vprašanj s področja okoljske kriminalitete in finančne kriminalitete v kibernetskem prostoru. Udeležence konference je preko video povezave nagovorila tudi generalna državna tožilka Ukrajine Iryna Venediktova.

    Generalni državni tožilec Drago Šketa je v Palermu prisostvoval slovesnosti, ki jo je vodil Giovanni Salvi ob prisotnosti predsednika Italijanske republike Sergia Mattarella in na kateri so počastili spomin na italijanske sodnike in tožilce, žrtve italijanske mafije, Giovannija Falconeja, Francesca Morvillo in Paola Borsellina.

  • Kot je v predgovoru zapisal generalni državni tožilec RS Drago Šketa je bilo tudi leto 2021, ki ga je že drugo leto zapovrstjo zaznamovala epidemija COVID-19, za tožilsko organizacijo uspešno.

    Leta 2021 so državna tožilstva zoper polnoletne osebe, proti mladoletnikom in zoper pravne osebe skupaj prejela 24.658 kazenskih ovadb (3.112 ovadb manj kot leta 2020), v istem času pa so rešila 25.077 kazenskih ovadb, kar pomeni, da so državna tožilstva rešila skupaj 419 ovadb več, kot so jih prejela, kar je 101,7-odstotna stopnja obvladovanja pripada. Glede na podatke iz preteklega leta se je število nerešenih ovadb leta 2021 zmanjšalo za 3 odstotke.

    Struktura kaznivih dejanj zoper gospodarstvo se tudi v letu 2021 ni bistveno spremenila. Državna tožilstva so v letu poročanja zoper polnoletne osebe prejela kazenske ovadbe za 276 kaznivih dejanj, kar v primerjavi z letom prej predstavlja znižanje pripada tovrstnih zadev za 36 odstotkov. Zoper pravne osebe so državni tožilci v letu poročanja prejeli kazenske ovadbe za 49 kaznivih dejanj, pri čemer so skupno obravnavali ovadbe za 187 kaznivih dejanj oziroma za 5 odstotkov več kot leto pred tem.

    Državna tožilstva so v letu 2021 prejela skupaj 368 kazenskih ovadb za kazniva dejanja, ki jih štejemo kot korupcijska kazniva dejanja tako zoper fizične kot tudi zoper pravne osebe, kar v primerjavi s preteklim letom 2020 predstavlja velik porast prejetih kazenskih ovadb za navedena kazniva dejanja. V letu 2020 so državna tožilstva namreč prejela 121 kazenskih ovadb, v letu 2019 pa 222 kazenskih ovadb za tovrstna kazniva dejanja.

    V letu 2021 smo bili na ustavnem sodišču uspešni kar dvakrat – v juniju je bilo potrjeno stališče državnega tožilstva, da z rokom za začetek postopka ni ustavno dopustno omejevati kazenskega pregona v razmerah, ko tega iz objektivnih razlogov ni mogoče začeti. Ustavno sodišče je upoštevalo našo argumentacijo, da nam vložitev zahteve za uvedbo kazenskega postopka v dveh letih po koncu izvajanja ukrepov v določenih primerih preprečujejo objektivne okoliščine, na katere nimamo vpliva. S tem so bili dokončno odpravljeni negativni učinki sodne prakse in ustavno potrjena uveljavljena stališča, ki so jih državni tožilci zastopali že ves čas od spremembe sodne prakse, ki je dveletni rok v nasprotju s prej uveljavljenim načinom začela razlagati kot nepodaljšljiv prekluzivni rok. Izjemno pomembna je tudi odločitev o tem, da sta Zakon o parlamentarni preiskavi in Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z Ustavo RS, kjer je ustavno sodišče razveljavilo Akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. S tem je bilo ugodeno naši pobudi in ustavni pritožbi iz leta 2019, v kateri smo poudarili, da državni tožilci ne smejo biti politično odgovorni, saj njihovo delo ni politično in so glede tega popolnoma izenačeni s sodniki.

    Skupno letno poročilo DT  za leto 2021

  • Danes sta pred ministrom za pravosodje Marjanom Dikaučičem in generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo prisegla nova okrajna državna tožilca.

    Ana Toni bo delo opravljala na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, Željko Breglec pa na Okrožnem državnem tožilstvu v Novem mestu.

    Generalni državni tožilec RS jima je čestital ob prisegi na funkcijo državnih tožilcev ter jima zaželel veliko uspehov na novi in izjemno odgovorni državnotožilski poti.

  • Na slovesnosti ob Dnevu pravosodja v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju so podelili priznanja lanskoletnim dobitnikom za dosežke v pravosodju. Slovesnost je bila novembra 2021 prestavljena zaradi epidemije covid-19.

    Dobitniki priznanj na državnem tožilstvu so:

    Nedica Merlo, okrožna državna tožilka svétnica na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru, vodja zunanjega oddelka v Postojni je prejemnica medalje za življenjsko delo;

    Darko Kežman,  okrožni državni tožilec svétnik na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju je prejemnik medalje za izjemne delovne uspehe in prizadevanja;

    Sebastijan Rakovec, vodja službe za informacijsko podporo na Vrhovnem državnem tožilstvu RS je prejemnik medalje za izjemne delovne uspehe in prizadevanja;

    Ivanka Švab, vodja Urada na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, v pokoju od 1. 8. 2021, je prejemnica medalje za izjemne delovne uspehe in prizadevanja;

    Jožefa Drmaž, vodja Vpisnikov na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem, v pokoju od septembra 2021, je prejemnica medalja za življenjsko delo na področju pravosodja.