Mediji

Aktualno

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa ter dekan prof.dr. Saša Zagorc sta podpisala Sporazum o sodelovanju med Vrhovnim državnim tožilstvom RS (VDT RS) in Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, po katerem si bo Pravna fakulteta UL prizadevala, da se bodo njeni študenti seznanjali s poslovanjem in delovanjem VDT RS in ustvarjala pogoje za sodelovanje zaposlenih na VDT RS v pedagoškem procesu fakultete, medtem ko si bo VDT RS prizadevalo omogočiti vključevanje študentov v praktično delo in pridobivanje izkušenj pri delu v državnotožilskih organizacijah. Pravna fakulteta bo v sklopu sodelovanja tudi vabila državne tožilce in strokovne sodelavce, da predavajo, so somentorji pri magistrskih nalogah in da na druge načine sodelujejo v pedagoškem procesu ter po možnosti tudi pri raziskovalnem delu.

  • Na spletni strani Vrhovnega državnega tožilstva RS je objavljeno Skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2022. Poročilo je dostopno tukaj.

    Skupno letno poročilo prikazuje uspešnost, učinkovitost in gospodarnost državnotožilske organizacije. Zbrani statistični podatki izkazujejo, da smo kljub kadrovski stiski leto 2022 zaključili uspešno in v skladu z zastavljenimi cilji.

    Ob malenkostnem povečanju pripada glede na preteklo leto so državna tožilstva od skupno 24.753 prejetih kazenskih ovadb rešila 24.468 kazenskih ovadb, kar predstavlja 98,8-odstotno stopnjo obvladovanja pripada.

    Državna tožilstva so leta 2022 prejela 6.674 sodnih odločb, kar je malenkost več kot leta 2021. Od tega je bilo kar 5.924 obsodb polnoletnih obdolžencev (89 %), kar je primerljiv delež kot leta 2021 in višji kot prejšnja leta, ko se je gibal v okviru razlike ene odstotne točke med 86 % in 87 %.

    Osrednje in temeljno kaznivo dejanje na področju gospodarske kriminalitete ostaja kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ oziroma kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1. Državna tožilstva so v letu poročanja zoper polnoletne osebe prejela kazenske ovadbe za 299 kaznivih dejanj, kar v primerjavi z letom prej pomeni povečanje pripada tovrstnih zadev za 8 %. Državni tožilci so zoper fizične osebe vložili obtožne akte za 69 kaznivih dejanj. Sodišča so na podlagi obtožnih aktov izrekla obsodilno sodbo za 48 kaznivih dejanj (55 % več kot leta 2021), oprostilno sodbo za 27 kaznivih dejanj (za 13 kaznivih dejanj več kot leta 2021) in zavrnilno sodbo za pet kaznivih dejanj, kar je dve manj kot v letu prej. V zadevah za 306 kaznivih dejanj sodišče še ni izreklo prvostopenjske sodbe.

    Glede korupcijskih kaznivih dejanj so državna tožilstva v letu 2022 prejela kazenske ovadbe za več kot polovico manjše število kaznivih dejanj kot leta 2021, tako zoper fizične kot tudi zoper pravne osebe. Število zaznanih tovrstnih kaznivih dejanj je bilo nekoliko višje kot leta 2020, ko je bil upad zelo izrazit, vendar nižje kot v letih pred epidemijo COVID-19.

    Državni tožilci so v zadnjih petih letih na različne načine v povprečju dokončno rešili več kot 78 % vseh prejetih ovadb, kar pomeni, da te zadeve niso prišle do preiskave ali sojenja. Če pa upoštevamo še izjave o priznanju krivde na prvem predobravnavnem naroku, pa lahko ocenimo, da so bila sodišča razbremenjena glavnih obravnav in s tem vsebinskih odločanj v kazenskih zadevah in so v povprečju v zadnjih petih letih morala vsebinsko odločati le v 9,83 % zadev.

     

    Ob zgolj 75% zasedenosti predvidenega števila mest državnih tožilcev v letu 2022 ocenjujemo, da so dobri doseženi rezultati posledica skrajne optimizacije in povečanih prizadevanj državnih tožilcev in vsega tožilskega osebja. V primerjavi z letom poprej je bilo zapolnjenih 12 mest več, vendar ob dejstvu, da je bila večina postopkov imenovanj novih državnih tožilcev zaključenih proti koncu leta poročanja, vpliva povečanja zasedenih mest na učinkovitosti državnotožilske organizacije še ni bilo.

    Skupno letno poročilo za leto 2022

    Redno osveževani statistični podatki državnega tožilstva so dostopni na povezavi.

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa se je udeležil 32. tradicionalnega interdisciplinarnega posveta »Medicina, pravo in družba« v organizaciji Medicinske in pravne fakultete Univerze v Mariboru.

    Predvidevanja za obvladovanja globalnih tveganj za zdravje v prihodnosti  je bila glavna tema prvega dne posveta, ki so se ga udeležili številni vidni predstavniki stroke in politike.  Sklop predavanj s tega področja je naslavljal teme kot so načrtovanja obvladovanja tveganj pred pandemijami, razvoj medicine na področju digitalizacije in tehnologije, zdravljenja, telemedicine, regeneracije, pa tudi razvoj cepiv in zdravil ter poklicno izobraževanje zdravnikov v naslednjem desetletju.

    Drugi temi o katerih so razpravljali mednarodni strokovnjaki s področja medicine, prava, ekologije, družboslovja in drugih ved sta prihodnost poklicev in izvedenstvo.

    Posveta se vsako leto udeležuje veliko število zdravnikov, pravnikov, sociologov, filozofov in predstavnikov drugih poklicev, ki jih ta področja zanimajo, vabljeni so tudi študentje fakultet Univerze v Mariboru. V okviru teh posvetov izhaja tudi revija Medicine, Law & Society.  

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa ter dekanica prof.dr. Vesna Rijavec sta podpisala Sporazum o sodelovanju med Vrhovnim državnim tožilstvom RS (VDT RS) in Pravno fakulteto Univerze v Mariboru, po katerem si bo Pravna fakulteta UM prizadevala, da se bodo njeni študenti seznanjali s poslovanjem in delovanjem VDT RS in ustvarjala pogoje za sodelovanje zaposlenih na VDT RS v pedagoškem procesu fakultete, medtem ko si bo VDT RS prizadevalo za vključevanje študentov v praktično delo in pridobivanje izkušenj pri delu VDT RS.

     

  • Meseca februarja sta delo na Vrhovnem državnem tožilstvu RS nastopila vrhovna državna tožilka Nikolaja Hožič in vrhovni državni tožilec dr. Peter Rudolf.

    Vrhovna državna tožilka Nikolaja Hožič je tožilsko funkcijo nastopila leta 1993 na takratnem Temeljnem javnem tožilstvu v Ljubljani, kjer je delala na splošnem oddelku. V letih od 2007 do 2011 je bila dodeljena v Skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala v Specializirani oddelek . Po vrnitvi na ODT v Ljubljani je leta 2012 postala višja državna tožilka. Zadnjih osem let, pred prihodom na Vrhovno državno tožilstvo, je vodila oddelek splošne kriminalitete in delala tudi na pritožbenem oddelku.

    Dr. Peter Rudolf je svojo kariero v pravosodju začel leta 1998 na Višjem sodišču v Ljubljani. Pred vstopom  v tožilske vrste je bil zaposlen v Pravni službi Sekretariata Ministrstva za infrastrukturo. Pred tem je bil od 2011 do 2022 višji sodnik na Višjem sodišču v Ljubljani, na civilnem oddelku. Nekaj let je bil tudi namestnik vodje oddelka za alternativno reševanje sodnih sporov, ter od leta 2020 član gospodarskega senata  Višjega sodišča v Ljubljani.

  • Vrhovno državno tožilstvo je zaključilo projekt »Aktivnosti za krepitev vladavine prava: enakost pred zakonom in enako obravnavanje (podporni mehanizmi pri odločanju o sankcijah v kazenskih postopkih)«, ki je bil v celoti financiran s strani Evropske komisije in sicer Generalnega direktorata za reforme  (DG Reform). Pri izvajanju projekta je državno tožilstvo tesno sodelovalo z nizozemsko organizacijo CILC (Center for International Legal Cooperation) in drugimi tujimi in slovenskimi strokovnjaki s področja kazenskega prava in s področja sodelovanja z javnostmi.

    V okviru projekta je bil narejen pregled normativne podlage, ki državnim tožilcem omogoča podajanje predlogov o sankcijah za določeno kaznivo dejanje v posameznem primeru. Skozi zgodovino se kaže, da postaja vloga državnega tožilca pri odločanju o kazenskih sankcijah vedno bolj pomembna in ima vedno večjo težo.

    Prvič v zgodovini Republike Slovenije je bila opravljena raziskava z analizo prakse izrekanja kazenskih sankcij. Za nekaj najpogostejših kaznivih dejanj je bil opravljen pregled spisov in opravljena analiza izrekanja sankcij. Raziskavo je izvajal Inštitut za kriminologijo z vodilno strokovnjakinjo na področju sankcioniranja v Sloveniji, dr. Mojco M. Plesničar ter strokovnjaki iz tujine. Tuji strokovnjaki so prestavili tudi primerjalno analizo smernic, ki jih v drugih državah uporabljajo kot pomoč za enotno sankcioniranje. Vse informacije, ki so jih strokovnjaki v projektu pridobili, so bile na koncu uporabljene pri pripravi predlogov in možnosti, za poenotenje kaznovalne politike v Sloveniji. Sodelovanje Inštituta za kriminologijo se je pri izvajanju projekta izkazalo za ključno, saj se slovenski pravni sistem razlikuje od drugih, tudi germanskih pravnih sistemov, poznavanje posameznih značilnosti, tudi zgodovinskega razvoja ter slovenske pravne terminologije, pa je bilo nujno potrebno za izvedbo raziskave ter pripravo priporočil.

    Vrhovno državno tožilstvo je v okviru projekta vključilo nekaj vprašanj o poznavanju in zaupanju v delo državnih tožilcev v raziskavo javnega mnenja Slovenije. Odgovori anketirancev so potrdili, da državljani slabo prepoznajo delo državnih tožilcev. Zato je strokovnjak za sodelovanje z javnostmi iz tožilstva v Haagu pregledal pravne podlage, komunikacijsko strategijo izvedel nekaj razgovorov z vodilnimi funkcionarji ter drugimi državnimi tožilci iz različno velikih okrožnih državnih tožilstev ter na osnovi zbranih informacij ter svoje strokovnosti pripravil priporočila za boljše in sistematično komuniciranje državnega tožilstva z javnostmi. Skupaj  s strokovnjakom za usposabljanje zaposlenih v pravosodju za nastope pred kamero, nekdanjim preiskovalnim novinarjem, sta pripravila in izvedela tri delavnice za državne tožilce za nastopanje v javnosti. Prejeli pa smo tudi priporočila, kako lahko sama državna tožilstva in državni tožilci pripomorejo k boljši prepoznavnosti dela državnih tožilcev. Prvi korak v prizadevanjih za predstavitev dela državnega tožilca državljanom je pripravljen animiran video, v katerem je prikazano delo državnega tožilca oziroma državne tožilke.  

     

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa se je udeležil tradicionalne prireditve Otvoritve sodnega leta, ki je namenjena predstavitvi uspešnosti delovanja sodstva in njegovim nadaljnjim usmeritvam.

     Goste sta uvodoma nagovorila predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič, ki zaključuje svoj mandat, in novi predsednik vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević, ki sta ob zaključku nagovorov opravila tudi slavnostno primopredajo poslov. Zbrane so v nadaljevanju nagovorili tudi: predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Matej Accetto, ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan in predsednik Sodnega sveta RS vrhovni sodnik Vladimir Horvat.

     Kot kažejo podatki, se je leta 2022 nadaljeval trend učinkovitega in uspešnega poslovanja sodstva iz preteklih let. Sodstvo tako obvladuje število prejetih zadev in zmanjšuje število nerešenih zadev, hkrati pa uspešno izvaja aktivnosti na področju izboljšanja kakovosti svojega dela.

  • Leta 2022 so državna tožilstva zoper polnoletne osebe, proti mladoletnikom in zoper pravne osebe prejela skupno 24.815 kazenskih ovadb, kar je 157 več kot leta 2021; v istem času so rešila 24.475 kazenskih ovadb, kar pomeni 98,6 odstotno stopnjo obvladovanja pripada.

     Tožilstvo je leta 2022 vložilo obtožni akt zoper 7.511 fizičnih in 79 pravnih oseb, zavrženih je bilo 15.785 ovadb. Stanje na zadnji dan lanskega leta kaže, da se je število nerešenih ovadb zoper fizične in pravne osebe - glede na podatke iz preteklega leta -  povečalo za 4,1 odstotka (letos 12024, lani 11.543).

    V postopek poravnavanja oziroma v odloženi pregon je bilo v letu 2022 odstopljeno  3133 ovadb.

    Struktura kaznivih dejanj zoper gospodarstvo  se tudi v letu 2022 ni bistveno spremenila. Državna tožilstva so prejela 159 kazenskih ovadb za korupcijska kazniva dejanja, 30 kazenskih ovadb zaradi jemanja podkupnine ter 69 ovadb zaradi dajanja podkupnine.

    Na zadnji dan leta 2021 je bilo odrejenih 397 začasnih zavarovanj, skupna višina premoženjske koristi pa znaša več kot 230 milijonov evrov.

     

     

  • Na Ministrstvu za pravosodje RS sta danes slavnostno prisegla dr. Peter Rudolf, nov vrhovni državni tožilec na Oddelku za civilne in upravne zadeve na Vrhovnem državnem tožilstvu RS  ter nova okrajna državna tožilka na Okrožnem državnem tožilstvu v Kranju mag. Andreja Skrinjer.

    Generalni državni tožilec RS jima je ob tej priložnosti čestital ter jima v nadaljevanju zaželel uspešno karierno pot.

     

  • Okrožno državno tožilstvo v Mariboru (ODT v Mariboru) je bilo uspešno v kazenski zadevi prikazovanja, izdelave in posesti pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1.

    ODT v Mariboru je na sodišču uspelo dokazati, da je obdolženi iz okolice Maribora posedoval in razširjal pornografsko gradivo, ki je vključevalo mladoletne osebe in celo dojenčke. Obtožnica ga bremeni, da je aprila 2020 na računalniku hranil 9.804 slikovnih in 374 video datotek, preko omrežja Skype je od septembra 2014 do aprila 2017 sedmim uporabnikom poslal 57 slikovnih datotek s pornografsko vsebino, ki je vključevala mladoletne osebe, preko omrežja Discord pa je februarja 2017 ter maja 2020 dvema uporabnikoma posredoval 24 slikovnih datotek z otroško pornografijo.

    Okrožno sodišče v Mariboru je obdolženega spoznalo za krivega in ga obsodilo na tri leta in pol  zapora. Sodba še ni pravnomočna.

 

URADNE URE

  • v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure

  • sreda od 9. do 12. in od 14. do 16. ure

  • na delovna dneva 24. in 31. decembra od 9. do 12. ure.

linkedIn

Dostopnost

Politika zasebnosti

Informacije javnega značaja