Skoči do osrednje vsebine

Mediji

VDT

Aktualno

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant in njen namestnik vrhovni državni tožilec Boštjan Jeglič sta se  sestala  z evropskim komisarjem za demokracijo, pravosodje, pravno državo in varstvo potrošnikov Michaelom McGrathom.

    V središču pogovorov so bile predvsem teme, ki zadevajo vladavino prava v Sloveniji, s poudarkom na delovanju pravosodnega sistema in učinkovitosti pravosodnih institucij v boju proti korupciji.

    Sestanek je potekal v okviru programa  delovnega obiska evropskega komisarja Michaela McGratha v Sloveniji, med katerim se je srečal  s predstavniki zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti. Današnjega srečanja z evropskim komisarjem sta se udeležila tudi dr. Zvonko Fišer, predsednik Državnotožilskega sveta  ter Katarina Bervar Sternad predsednica Komisije za preprečevanje korupcije z namestnikoma.

     

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant v Državnem zboru RS predstavila rezultate dela državnih tožilstev za leto 2025

    Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant je danes v Državnem zboru Republike Slovenije predstavila Skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2025. Predstavljeni rezultati kažejo, da je državno tožilstvo tudi ob rekordnem pripadu kazenskih ovadb ohranilo visoko stopnjo učinkovitosti in kakovosti dela ter uspešno izvajalo prednostne usmeritve Politike pregona.

    Leto 2025 je zaznamoval največji pripad kazenskih ovadb zoper znane storilce v zadnjih letih. Njihovo število je prvič preseglo 30.000, skupni pripad zadev pa se je povečal za 9,17 odstotka. Kljub povečanim obremenitvam so državna tožilstva rešila več zadev kot leto prej in dosegla 94-odstotno stopnjo obvladovanja pripada, kar potrjuje stabilno in učinkovito delovanje sistema.

    Poročilo dodatno potrjuje pomembno vlogo državnega tožilstva pri zagotavljanju učinkovitega delovanja pravosodnega sistema. Na tožilstvu je bilo rešeno  66 odstotkov prejetih kazenskih ovadb, v več kot 10 odstotkih je bilo zavrženje posledica uspešno izvedenih postopkov alternativnega reševanja zadev. Na sodišča je bilo vloženih 34 odstotkov zadev, od katerih v 13 odstotkih, zaradi aktivnosti tožilstva, ni bilo potrebno sojenje, saj so bile sodbe izdane na podlagi vloženih kaznovalnih nalogov, sprejetih priznanj v sporazumih o priznanju krivde ali priznanj na predobravnavnih narokih.

    Sodišča so v sojenju letu 2025 aktivno obravnavala le 21 odstotkov kazenskih ovadb zoper znane storilce, ki jih je prejelo državno tožilstvo, kar skupaj z obravnavo skoraj 37.000 ovadb zoper neznane storilce kaže na velik obseg dela, ki ga tožilstva opravijo že pred sodno fazo postopka.

    Rezultati odražajo tudi uspešnost izvajanja usmeritev Politike pregona na področju uporabe alternativnih oblik obravnave kaznivih dejanj. Več kot deset odstotkov zavrženih ovadb je bilo posledica uspešno izvedenih alternativnih postopkov, ki skupaj z neposrednimi obtožnicami in sporazumi o priznanju krivde prispevajo k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju zadev. Takšen pristop omogoča, da se največ pozornosti in virov nameni pregonu najtežjih oblik kriminalitete ter varovanju javnega interesa in razbremenjevanju sodišč.

    Visoko kakovost dela potrjuje tudi 90,6-odstotni delež obsodilnih sodb. Ta rezultat kaže, da zadeve, ki jih državni tožilci vložijo na sodišča, temeljijo na kakovostno zbranih dokazih in strokovno vodenih postopkih. K hitrejšemu zaključevanju kazenskih postopkov ter učinkovitejšemu delovanju pravosodnega sistema prispeva tudi vlaganje neposrednih obtožnic in sklepanje sporazumov o priznanju krivde.

     

    Pomembna prioriteta državnega tožilstva ostaja pregon gospodarskega kriminala, korupcije in organizirane kriminalitete. Na Specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije je delež obsodilnih sodb v letu 2025 znašal 77,2 odstotka, kar predstavlja najvišji delež v zadnjih petih letih.

    Generalna državna tožilka je ob predstavitvi poudarila, da rezultati potrjujejo sposobnost državnega tožilstva, da tudi ob povečanih obremenitvah zagotavlja zakonit, strokoven in učinkovit pregon kaznivih dejanj. Vsaka uspešno zaključena kazenska zadeva pomeni zaščito žrtev, pregon storilcev ter krepitev zaupanja javnosti v pravno državo.

    V letu 2025 je državno tožilstvo nadaljevalo tudi aktivnosti na področju digitalizacije in organizacijskih izboljšav. Uveden je bil mehanizem rednega preverjanja in izenačevanja obremenjenosti tožilstev s predodeljevanjem kazenskih ovadb z bolj na manj obremenjena državna tožilstva, vzpostavljena je bila elektronska izmenjava določenih dokumentov med policijo in državnim tožilstvom, nadaljevali pa so se tudi projekti digitalne preobrazbe, kot sta Virtualni pomočnik in Zelena soba.

    Skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2025 potrjuje, da državno tožilstvo ostaja učinkovit varuh zakonitosti in pomemben dejavnik zagotavljanja varnosti družbe ter varovanja javnega interesa.

    Hkrati poročilo predstavlja pomemben pregled delovanja državnih tožilstev ter prispevek k preglednostii njihovega dela in obveščanju javnosti o delovanju sistema kazenskega pregona.

    Celotno Skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2025 in njegov povzetek sta dostopna na spletni strani Državnega tožilstva Republike Slovenije.

     

     

     

  • Dne 4. in 5 junija 2026 so v Mariboru potekali tradicionalni Izobraževalni dnevi Vrhovnega državnega tožilstva RS (VDT RS) in Društva državnih tožilcev Slovenije, ki sta jih vodila vrhovna državna tožilka Mirjam Kline in predsednik društva, višji državni tožilec dr. Boštjan Valenčič.

    Prvi dan srečanja, ki se je zaključil  z občnim zborom Društva državnih tožilcev Slovenije, so udeleženci izobraževanja prisluhnili predavanjem s področja preiskovanja spletne kriminalitete ter Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Beseda je tekla tudi o spreminjanju geostrateške podobe sodobnega sveta. Drugi dan so  bile v ospredju teme s področja pranja denarja, alternativnih kazenskih postopkov, razvoja zasliševalskih tehnik ter milejših režimov prestajanja kazni.

     

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant se je udeležila Dnevov slovenskega sodstva, osrednjega strokovnega srečanja slovenskih sodnikov in pravnih strokovnjakov, ki poteka 3. in 4. junija v Portorožu. Letošnji posvet je posvečen predvsem vprašanju sodniške neodvisnosti, pomenu neodvisnega sodstva v okviru prava Evropske unije ter izzivom, s katerimi se sodstvo sooča v sodobnem družbenem in političnem okolju.

    Udeleženci so posebno pozornost namenili tudi vprašanjem pritiskov na mednarodna sodišča in njihove predstavnike, pomenu osebne in institucionalne odpornosti sodnikov, nevarnostim političnih napadov na sodniško avtoriteto ter iskanju ravnotežja med etičnimi omejitvami in osebnimi svoboščinami pri opravljanju sodniške funkcije.

    Na dogodku sodelujejo ugledni domači in tuji pravni strokovnjaki, med njimi sodnik Splošnega sodišča Evropske unije prof. dr. Damjan Kukovec, sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča mag. Beti Hohler ter ameriška zvezna sodnika Jonathan E. Hawley in Anthony E. Porcelli.

    Generalna državna tožilka je z udeležbo na strokovnem srečanju podprla prizadevanja za krepitev strokovnega dialoga med predstavniki pravosodnih institucij ter izmenjavo izkušenj glede vprašanj, povezanih z neodvisnostjo sodstva, vladavino prava in odzivanjem pravosodja na sodobne družbene izzive.

  • Na Kongresu kazenskega prava in kriminologije 2026, ki je potekal maja v Ljubljani in ga je organiziral Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je v panelu Temeljna vprašanja kazenskega prava sodeloval tudi dr. Jože Kozina z Vrhovnega državnega tožilstva RS.

    V predavanju z naslovom »Odkrivanje in pregon gospodarske kriminalitete – od prioritete do margine?« je predstavil tematiko gospodarske oziroma »beloovratniške« kriminalitete ter aktualne izzive njenega odkrivanja in pregona.

  • Sedem mesecev od napada pred novomeškim klubom  LokalPatriot je Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu v kazenski zadevi zoper obdolženega  zaradi kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 124. člena KZ-1 doseglo obsodilno sodbo z izrečeno enotno kaznijo šestih let in devet mesecev zaporne kazni.

    Obsodilna sodba je bila dosežena na podlagi sporazuma o priznanju krivde.  

    Sodba še ni pravnomočna.

     

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant se je udeležila prireditve Dnevi državnega odvetništva, ki je letos namenjena razpravam o vlogi države in državnih odvetnikov pri preprečevanju zlorabe pravic v sodnih in drugih postopkih.

    Na otvoritveni slovesnosti na Brdu pri Kranju so udeležence med drugim nagovorili predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Rok Čeferin, predsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Damjan Orož in generalna odvetnica dr. Ana Kerševan.

    Dnevi državnega odvetništva so tradicionalni osrednji strokovni dogodek, namenjen razpravam o aktualnih vprašanjih in praksi s področja zastopanja države, na katerih poleg državnih odvetnikov sodelujejo tudi ugledni strokovnjaki iz drugih institucij.

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant in višja državna tožilka mag. Maja Veber Šajn sta se 6. in 7. maja v Bruslju udeležili 17. konference Mreže generalnih državnih tožilcev držav članic Evropske unije (NADAL).

    Osrednja tema konference, »Vladavina prava pod pritiskom«, je narekovala okvir razprav, v katerem so udeleženci iskali možnosti, kako lahko države članice mreže prispevajo h krepitvi vladavine prava v svojem nacionalnem in širšem okolju Evropske unije. Primerjalne izkušnje po Evropi kažejo, da pritiski na neodvisnost tožilstva redko nastopajo posamično ter se kažejo v podobnih vzorcih: procesne zamude, finančne omejitve in napadi na ugled.

    Udeleženci konference so med drugim sprejeli tudi  t. i. Bruselsko deklaracijo, v kateri mreža NADAL poudarja pomen vladavine prava kot temelja demokratičnih družb, zagovarja neodvisno delo tožilcev, osvobojeno vsakršnih, tudi političnih pritiskov, v skladu z zakonom in nacionalnimi institucionalnimi jamstvi, ter spodbuja izmenjavo izkušenj in dobrih praks v okviru mreže.

     

  • Prisegel novi vodja SDT mag. Ivan Pridigar

    Na Državnotožilskem svetu je pred predsednikom dr. Zvonkom Fišerjem, ob prisotnosti vrhovnega državnega tožilca Boštjana Jegliča, namestnika generalne državne tožilke dr. Katarine Bergant, prisegel novi vodja Specializiranega državnega tožilstva RS, višji državni tožilec mag. Ivan Pridigar.

  • Rokovanje GDT in predsednika VSRS

    Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant je obiskala predsednika Vrhovnega sodišča RS dr. Damjana Oroža.
    Med spoznavnim pogovorom sta se sogovornika med drugim dotaknila  dveh pomembnih tem, digitalizacije pravosodja in prihajajoče reforme sodstva, ki bo uvedla enovita sodišča. Poudarila sta tudi pomen dobrega sodelovanja med Vrhovnim državnim tožilstvom RS in Vrhovnim sodiščem RS in se zavzela za nadaljnjo krepitev sodelovanja med institucijama.

 

URADNE URE

  • v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure

  • sreda od 9. do 12. in od 14. do 16. ure

  • na delovna dneva 24. in 31. decembra od 9. do 12. ure.

linkedIn

Dostopnost

Politika zasebnosti

Informacije javnega značaja

Zemljevid strani