Mediji

Aktualno

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa se je od 26. do 29. septembra z delegacijo državnih tožilcev mudil na obisku v ZDA. V okviru obiska se je seznanil z delovanjem ameriških pravosodnih institucij s poudarkom na postopkih tamkajšnjih pravosodnih oblasti, povezanih z odkrivanjem in pregonom najtežjih oblik kaznivih dejanj kot so: korupcijska kazniva dejanja, čezmejni organiziran kriminal ter kibernetski in finančni kriminal.

    Generalni državni tožilec se je med drugim sestal z namestnikom pomočnika generalnega državnega tožilca Bruceom C. Swartzem, s pomočnikom direktorja FBI Raymondom Dudo in z direktorjem Urada za mednarodne zadeve na področju drog in kazenskega pregona za Evropo in Azijo pri State Departmentu Jamesom Applegateom. V okviru obiska State Departmenta so potekali tudi pogovori slovenske delegacije z odgovornimi za mednarodno pravno pomoč, pri čemer so udeleženci srečanja dosedanje sodelovanje Slovenije in ZDA na tem področju ocenili kot zelo dobro.

    Slovenska delegacija je med drugim obiskala še državno tožilstvo in sodišče v Rockvillu v zvezni državi Maryland, Center za izobraževanje sodnikov v Annapolisu, Urad za boj proti prepovedanim drogam (DEA) in se sestala s predstavniki Oddelka za računalniško kriminaliteto in intelektualno lastnino v okviru ministrstva za pravosodje ter Urada za razvoj, pomoč in usposabljanje tožilcev pri ministrstvu za pravosodje.

  • Višje sodišče v Kopru je v medijsko izpostavljeni zadevi dveh sicilijanskih roparjev, obtoženih, da sta leta 2021 sodelovala pri ropu bank v Goriških brdih in na Krasu in bila na to na Okrožnem sodišču v Novi Gorici oproščena zaradi izločitve dela dokaznega gradiva in ker ni v zadostni meri kritično presojalo vseh dokazov skupaj, temveč je ocenjevalo zgolj posamične dokaze, obremenjujočih dokazov pa ni dovolj medsebojno povezalo in kritično ocenilo, ugodilo pritožbi Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici in razveljavilo sodbo in sklep prvostopenjskega sodišča o izločitvi dokazov.

    Pritožbeno sodišče je zadevo vrnilo v novo odločanje, pri čemer je izpostavilo, da mora tudi oprostilna sodba v sklopu dokazne ocene vsebovati logične, prepričljive in življenjske razloge o tem, zakaj kljub številnim obremenilnim dokazom, slednji ne zadoščajo za obsodbo.

  • Danes je pred ministrico za pravosodje dr. Dominiko Švarc Pipan in v prisotnosti generalnega državnega tožilca Draga Škete, državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje dr. Sebastjana Zbičajnika,  predsednika Državnotožilskega sveta RS Igorja Lučovnika, vodje ODT v Ljubljani dr. Katarine Bergant, vodje ODT v Kopru Barbare Milič Rožman ter vodje ODT v Celju Simone Kuzman Razgoršek, slavnostno zapriseglo pet novih okrajnih državnih tožilcev.

    Novo zaprisežena okrajna državna tožilca Naima Oblak in Uroš Srša bosta državnotožilsko službo opravljala na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, Jernej Ostruh in mag. Davorina Hovnik na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju ter Ika Leban na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru.

    Generalni državni tožilec RS jim je čestital ob prisegi na funkcijo državnih tožilcev ter jim zaželel veliko uspehov na novi in izjemno odgovorni državnotožilski poti, predvsem, ker prvi od trinajstih tožilk in tožilcev, ki jih je po dvoletni blokadi junija 2022 imenovala nova slovenska vlada, nastopajo svojo državnotožilsko funkcijo.

    Ministrica za pravosodje je ob današnji zaprisegi še poudarila, da je tožilstvo ena ključnih ustanov, ki lahko okrepi vladavino prava in zaupanje ljudi v pravni red.

     

    foto: Ministrstvo za pravosodje

  • Včeraj se je generalni državni tožilec RS Drago Šketa skupaj z vrhovno državno tožilko Ireno Kuzma, vodjo Strokovno informacijskega centra pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS, sestal z ministrico, pristojno za digitalno preobrazbo, dr. Emilijo Stojmenovo Duh.

    Uvodoma so udeleženci pozdravili dosedanja prizadevanja vseh deležnikov za digitalno opolnomočenje pravosodja v vseh fazah, tj. od predkazenskega do konca kazenskega postopka.

    Generalni državni tožilec in vodja Strokovno informacijskega centra VDT RS sta izpostavila precejšen napredek državnega tožilstva na področju digitalizacije v zadnjih letih, predstavila projektne aktivnosti, vključno z mednarodnimi, v katere je državno tožilstvo trenutno vpeto in ministrico seznanilo z vizijo državnega tožilstva na področju digitalne transformacije v prihodnosti.  

    Udeleženci sestanka so se strinjali, da sta za uspešno in učinkovito delo organov, pristojnih za odkrivanje, pregon in sojenje v kazenskih zadevah, nujno potrebna usklajen pristop in sodelovanje tudi na področju informatike. Pri tem so pomembno vlogo pripisali bodočemu ministrstvu za digitalno preobrazbo, čigar naloga bosta zlasti opredelitev in izpeljava  ustreznih informacijskih rešitev na nacionalni ravni. Ministrica se je zavzela tudi za konstruktivno sodelovanje z državnim tožilstvom v prihodnosti, tako na področju morebitnih skupnih projektov kot tudi v procesih uvajanja sprememb na vseh področjih, ki bodo povezana z delom digitalizacije državnega tožilstva.

     

  • Okrajno sodišče v Mariboru je 4. julija 2022 izdalo sodbo s kaznovalnim nalogom v zvezi s prvo obtožnico zadeve Evropskega javnega tožilstva (EJT) v Sloveniji. Vsi trije obtoženi – dve fizični in ena pravna oseba – so bili spoznani za krive poskusa goljufije na škodo proračuna EU.

    Prvoobtoženi in drugoobtoženi, direktorja dveh različnih podjetij, sta v sostorilstvu predložila lažne izjave in listine v prijavi na javni razpis Ministrstva za infrastrukturo RS za sofinanciranje nakupa in montaže naprave za proizvodnjo električne energije. Projekt je financiral Kohezijski sklad EU.

    S tem dejanjem sta obtožena poskušala zavesti ministrstvo, da bi družbi nezakonito pridobila 31.300 evrov nepovratnih sredstev. Ministrstvo je poskus goljufije pravočasno odkrilo in subvencije ni izplačalo.

    Direktorja obeh podjetij sta obsojena na sedem mesecev zapora pogojno s preizkusno dobo dveh let, pravna oseba pa na plačilo globe v višini 10.000 evrov s preizkusno dobo dveh let. Sodba še ni pravnomočna.

     

  • Danes je pred državnim sekretarjem na ministrstvu za pravosodje dr. Sebastjanom Zbičajnikom in v prisotnosti generalnega državnega tožilca Draga Škete, vodje ODT v Ljubljani  dr.Katarine Bergant in podpredsednice Državnotožilskega sveta RS mag. Barbare Lipovšek, prisegla nova okrajna državna tožilka Katarina Anželj, ki bo delo opravljala na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani.

     

  • Na Bledu so se 10. junija končali tradicionalni izobraževalni dnevi Društva državnih tožilcev Slovenije in Vrhovnega državnega tožilstva RS.

    Po uvodnem nagovoru generalnega državnega tožilca Draga Škete, se je v dveh dneh zvrstilo 10 predavanj ter 12 slovenskih in tujih predavateljev. Gost iz tujine, Thomas S. Dougherty z mednarodnega oddelka za preiskovanje vdorov v računalniške sisteme in intelektualno lastnino je predaval o digitalnih dokazih za tožilce. Delo Evropskega javnega tožilstva so predstavili evropski tožilec pri Evropskem javnem tožilstvu (EJT) Jaka Brezigar in evropska delegirana tožilca iz Slovenije mag. Tanja Frank Eler in Matej Oštir.  Pregled aktualnih novosti na področju mednarodnega sodelovanja je predstavil nacionalni predstavnik Slovenije pri Eurojustu, višji državni tožilec Boštjan Škrlec. Gost z Inštituta za kriminologijo prof. dr. Dragan Petrovec  je govoril o etiki današnjega časa, višja sodnica dr. Alja Kratovac z Višjega sodišča v Ljubljani pa o členu 308 Kazenskega zakonika. Državni tožilci so se seznanili tudi z izzivi integritete in odkrivanja korupcijskih kaznivih dejanj v zdravstvu ter prisluhnili navodilom za varno delo s tajnimi podatki in aktualnim vprašanjem odnosov z javnostmi v pravosodju.

     

  • Generalnega državnega  tožilca  Draga Šketo je danes v DZ sprejela predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Generalni državni tožilec in predsednica DZ sta se v svojem prvem, spoznavnem srečanju, dotaknila aktualnih vprašanj državnega tožilstva in postavila temelje za prihodnje dobro sodelovanje med institucijama.

    Generalni državni tožilec je predsednici DZ predal Skupno letno poročilo za leto 2021 iz katerega so razvidni izsledki in rezultati dela državnega tožilstva. Glede kadrovskih težav, s katerimi se je državno tožilstvo spopadalo tako na nacionalni ravni kot pri zapletu z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije, je poudaril pomen odprave pomanjkanja kadrov, ki je v interesu vseh Slovenk in Slovencev, saj lahko tožilstvo le tako zagotavlja učinkovit pravočasen kazenski pregon. Enak pomen ima po njegovem tudi debirokratizacija državnega tožilstva, ki še vedno močno zavira učinkovitost dela. Glede sodelovana s policijo je poudaril pomen dobrega medinstitucionalnega sodelovanja, ki bo rezultiralo v čim krajšem reševanju kazenskih zadev. Dotaknil se je tudi pomena učinkovitejše zaščite pravic delavcev, ki jo je, kot eno od prioritet, izpostavil tudi v svoji politiki pregona.

    Predsednica DZ je poudarila pomen strokovnega in neodvisnega državnega tožilstva in generalnemu državnemu tožilcu obljubila vso podporo pri zagotavljanju kadrovskih in materialnih pogojev za delo tožilstva. Izrazila je svoje zavedanje o nedopustnem vmešavanju politike v delo državnih tožilcev v preteklosti in pozdravila hitro reakcijo nove vlade, ki je že imenovala trinajst novih državnih tožilcev. Ob koncu je med drugim izrazila tudi svoje pričakovanje glede dobrega sodelovanja tožilstva s policijo, ministrstvom za pravosodje in ministrstvom za notranje zadeve kar zadeva vprašanja zakonodaje.

     

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa se je danes na Vrhovnem državnem tožilstvu RS sestal z ministrico za pravosodje dr. Dominiko Švarc Pipan. Na prvem srečanju po nastopu funkcije sta spregovorila o aktualnih zadevah, ministrica pa se je v nadaljevanju, v prisotnosti generalnega državnega tožilca in predsednika Državnotožilskega sveta Igorja Lučovnika,  udeležila tudi delovnega sestanka z vodji državnih tožilstev, na katerem so obravnavali delo državnih tožilstev v prvih štirih mesecih letošnjega leta.

    Skupni sestanki z vodji državnih tožilstev so sicer priložnost, da se pregleda stanje glede uresničevanja letnih programov dela in se sprejmejo potrebni ukrepi za morebitna odstopanja od načrtovanih rezultatov. Letni programi dela državnih tožilstev tako predstavljajo dober pripomoček za ugotavljanje težav na posameznih državnih tožilstvih in orodje za njihovo premagovanje.

    V uvodu sestanka se je generalni državni tožilec ministrici zahvalil za hitro imenovanje trinajstih državnih tožilcev, ki jih je prejšnja vlada zaustavila. Ministrica pa je, kljub vsem težavam, s katerimi so se v preteklosti soočila državna tožilstva – od epidemije do velikega pomanjkanja kadrov –pozdravila  dejstvo, da si tako državno tožilstvo kot celota, kot tudi posamezna državna tožilstva prizadevajo za doseganje zastavljenih ciljev in dobrih rezultatov, predvsem pa, da izkazujejo sposobnost prilagajanja novim razmeram in novim načinom dela. Izrazila je zadovoljstvo da se število nerešenih zadev na določenih državnih tožilstvih zmanjšuje; po njenem mnenju bi morala državna tožilstva v starejših zadevah, ki se nahajajo na sodiščih, z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, zahtevati hitrejše postopanje sodišča.

  • Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo obdolžene osebe ter prejemnic premoženjske koristi ter v obsodilnem delu potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 31. 3. 2021, s katero je bila obtožena oseba spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ker ni odpravila nezakonitega stanja izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost, čeprav je vedela, da so bili sklepi o stalni pripravljenosti nezakoniti, posledično pa je bilo nezakonito tudi izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost. Sodišče ji je izreklo pogojno obsodbo 6 mesecev zapora in preizkusno dobo 2 let ter stransko denarno kazen 100 dnevnih zneskov, to je 2.000 EUR, ki se izvrši in jo je dolžna plačati v 3 mesecih po pravnomočnosti. Vsem trem prejemnicam je sodišče naložilo tudi vrnitev prejete protipravne premoženjske koristi. Skupna protipravna korist vseh treh je znašala dobrih 6.000 EUR.

    Gre za prvo pravnomočno vsebinsko odločitev zaradi nezakonitega izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost na Univerzi v Ljubljani v obdobju od leta 2009 do leta 2013.

     

 

URADNE URE

  • v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure

  • sreda od 9. do 12. in od 14. do 16. ure

  • na delovna dneva 24. in 31. decembra od 9. do 12. ure.

linkedIn

Dostopnost

Politika zasebnosti

Informacije javnega značaja