Skoči do osrednje vsebine

Mediji

VDT

Aktualno

  • Na povabilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve RS se je dogodka z naslovom: Dešifriranje izsiljevalske programske opreme - izzivi pri preprečevanju izplačil kripto valut, ki so ga organizirali v okviru programa letošnjega Blejskega strateškega foruma, udeležila tudi okrožna državna tožilka Anita Veternik, vodja Strokovno informacijskega centra  na Vrhovnem državnem tožilstvu RS.

    V okviru predstavitve mnenj strokovnjakov iz različnih področij, je beseda tekla o fenomenu izsiljevalskih programskih kod, o regulaciji kripto valut ter o pomanjkanju enotne in zadostne pravne ureditve kripto valut na nadnacionalni ravni. Govorili so tudi o izzivih, ki jih v praksi prinaša preiskovanje transakcij kripto valut, zlasti o oteževanju sledenja kriminalnim sredstvom, ter o uporabi naprednih forenzičnih metod, ki se v kriminalistiki uporabljajo pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj. Med drugim so se dotaknili problematike, ki je povezana s položajem žrtev; slednje se namreč, iz strahu pred izgubo ugleda in zaradi ekonomskih pritiskov, pogosto raje odločijo za plačilo odkupnine, namesto da bi prijavile kaznivo dejanje.

     

  • Varuh človekovih pravic Peter Svetina je generalni državni tožilki dr. Katarini Bergant predal letno poročilo za leto 2023, iz katerega so razvidni izsledki in rezultati dela Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, pri čemer je poudaril pozitivno oceno delovanja državnega tožilstva v minulem letu. V pogovoru sta se sogovornika dotaknila tudi aktualne romske problematike ter problematike ilegalnih prehodov državne meje.

     

     

  • Po napadu skupine pripadnikov romske skupnosti na policiste v Kočevju dne  11.8.2024, v katerem sta bila dva policista lažje poškodovana, smo v medijih zasledili netočne izjave nekaterih predstavnikov lokalnih oblasti, da »kazenske zadeve povezane z romsko problematiko obstanejo na državnem tožilstvu« in zato ne dočakajo sodnega epiloga.

    Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS takšne pavšalne navedbe in ocene dela državnega tožilstva odločno zavračamo, saj nimajo podlage ne v posameznih konkretnih zadevah, ne v statističnih podatkih.

    V povezavi z navedenim konkretnim primerom so se v javnosti med drugim pojavile interpretacije, da je pripor oziroma pridržanje za napadalce, namesto 48 ur trajal zgolj šest ur, ker naj tožilstvo v zadevi ne bi bilo pripravljeno.

    Slednje ne drži. Dejstvo je, da dežurno državno tožilko policisti pristojne policijske postaje Ljubljana – Vič niso niti obveščali, še manj prosili za usmeritev ali storilce pridržali, temveč je tožilka šele več ur po dogodku, natančneje ob 00:33 uri od Operativno komunikacijskega centra  prejela SMS obvestilo o ogledu in obravnavi kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja in poškodovanja tuje stvari.

  • Vrhovno sodišče RS je ugodilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu glede zahteve za varstvo zakonitosti, kot tudi reviziji tožeče stranke  v pravdni zadevi, ki zadeva plačilo odškodnine za povzročeno škodo v poplavah leta 2012. Sodbo Višjega sodišča v Mariboru, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožeče stranke, je Vrhovno sodišče razveljavilo in vrnilo  v novo odločanje.

    Tožeča stranka je leta 2015 vložila odškodninsko tožbo proti avstrijskemu upravljavcu hidroelektrarn na reki Dravi, v kateri je zahtevala plačilo 12.690 evrov zaradi škode novembra 2012. Okrajno sodišče v Mariboru je z izdano vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, a je nato Višje sodišče v Mariboru ugodilo pritožbi tožene stranke in prvostopenjsko odločitev spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Po sodbi višjega sodišča bi morala tožeča stranka toženi stranki plačati stroške v skupni vrednosti nekaj več kot 105.000 evrov.

    Vrhovno državno tožilstvo RS je nato 6. septembra 2023 na Vrhovno sodišče RS vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ker je po državno tožilski oceni višje sodišče poseglo v pravico tožeče stranke do poštenega sojenja ter v svoji vlogi med drugim navedlo, da bo odločitev Vrhovnega sodišča RS pomembna tudi kot vodilo sodni praksi za odločanje v podobnih primerih.

  • Na Ministrstvu za pravosodje RS je prisegla nova okrožna državna tožilka Katjuša Kocina Klanjšček, ki bo državnotožilsko funkcijo opravljala na Okrožnem državnem tožilstvu v Novi Gorici.

  • V torek, 18. 6. 2024, je bila  v Ljubljani predstavitev osnutka priročnika, ki ga - v sodelovanju z različnimi strokovnjaki s področij  tožilstva, odvetništva, policije, socialnega dela, logopedije, psihologije ipd. -  pripravlja Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC). Priročnik bo namenjen strokovnjakom iz omenjenih področij kot praktično orodje za komunikacijo in delo v sodnih in drugih uradnih postopkih z osebami z različnimi oviranostmi, saj vsebuje številne praktične informacije za zagotavljanje dostopa do pravnega varstva in enakovredne obravnave v praksi.

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant je 12. 6. 2024 v DZ predstavila Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2023. Parlamentarni odbor za pravosodje je seznanila s pregledom dela in s podatki, ki izkazujejo uspešno, učinkovito in gospodarno delo državnega tožilstva. Slednje, med drugim, dokazuje 88,2-odstotna obsodilnost, medtem ko je bil delež oprostilnih sodb v letu 2023 5,3-odstoten. Tožilstvo je lani prejelo 27.498 kazenskih ovadb, kar je 10 odstotkov več kot leta 2022. Od tega so jih tožilstva rešila 26.167, kar predstavlja 95 odstotkov vseh zadev. Povečanje pripada ovadb zoper polnoletne osebe gre pripisati predvsem vstopu Hrvaške v schengensko območje in obravnavi večjega števila kaznivih dejanj, povezanih z nezakonitimi migracijami, kar je vplivalo na izjemno povečan obseg pripornih in s tem nujnih zadev. Statistika kaže tudi povečano število kaznivih dejanj z elementi nasilja med družinskimi člani, še posebej nad ženskami. Izstopa tudi precejšnje število kazenskih ovadb zoper mladoletne storilce, predvsem medvrstniškega nasilja ter premoženjske in spolne kriminalitete. Državna tožilstva zaznavajo tudi več organiziranega kriminala ter ostalih obsežnejših in zahtevnejših kazenskih zadev, med katerimi je generalna državna tožilka omenila nekatere pomembne sodbe v zahtevnih zadevah bančne kriminalitete. Nekoliko se je povečalo tudi število vloženih obtožnih aktov.

    Leta 2023 so sodišča sodila v okrog 10 odstotkih zadev, ki jih prejme državno tožilstvo, kar po mnenju generalne državne tožilke kaže na dejstvo, da tožilstvo ne povzroča sodnih zaostankov.

    Funkcijo državnih tožilcev je  lani opravljajo 208 posameznikov, kar je nekoliko manj, kot leta 2022, pri čemer je generalna državna tožilka opozorila, da je tožilstvo leto 2023 končalo s 60-imi nezasedenimi tožilskimi mesti kljub prizadevanjem vlade, ki je upoštevala kadrovske potrebe tožilstva.

    Člani odbora za pravosodje so se med drugim seznanili tudi z letnim poročilom Specializiranega državnega tožilstva (v nadaljevanju SDT) ter  s poročilom o delu Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu, ki sta v minulem letu dosegli nekaj pomembnih obsodilnih sodb, izpostaviti gre posebej obsodilne sodbe v zahtevnih zadevah bančne kriminalitete. Kot je poudarila vodja SDT, višja državna tožilka Darja Šlibar, je bil pripad zadev na SDT v povprečju primerljiv s prejšnjimi leti, pri čemer je delo tega tožilstva, glede na pomanjkanje kadrov, moč oceniti kot pozitivno; enako je delo Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili ocenila vodja, višja državna tožilka Mojca Gruden.

    SKUPNO POROČILO O DELU DRŽAVNIH TOŽILSTEV ZA LETO 2023

  • Državni tožilci in kriminalisti  iz petih držav JV Evrope so se  4. in 5. junija v Ljubljani udeležili mednarodne konference z naslovom »Od temnega k svetlemu: Preiskave tržišč temnega spleta«, ki jo je organiziralo ameriško ministrstvo za pravosodje, od koder so prišli  tudi številni predavatelji – tožilci in predstavniki FBI.  Konferenca je bila namenjena preiskovanju in pregonu vseh vrst organiziranega kriminala, ki poteka preko temnega spleta, med drugim tudi preiskovanju kaznivih dejanj s področja kripto valut ter prepovedanih drog.

  • Od 6. do 7. junija 2024 so v Termah Olimia v Podčetrtku potekali tradicionalni Izobraževalni dnevi Vrhovnega državnega tožilstva RS in Društva državnih tožilcev Slovenije, ki sta jih vodila vrhovna državna tožilka Mirjam Kline in višji državni tožilec dr. Boštjan Valenčič.

    Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant se je v uvodnem nagovoru dotaknila predvsem plačne problematike tudi v luči dopolnilne odločbe in sklepa Ustavnega sodišča RS.

    Prvi dan srečanja, ki se je zaključil z občnim zborom Društva državnih tožilcev Slovenije, so udeleženci prisluhnili predavanjem s področja kibernetskega kriminala, sodelovanja državnega tožilstva z Evropskim javnim tožilstvom (EJT) in se seznanili s konkretnim primerom umora, ter s problematiko obravnavanja infekcijskih bolezni v kazenskem pravu. Drugi dan srečanja pa so se zvrstile vsebine s področja delovanja organizacije Eurojust in Posebnega oddelka Specializiranega državnega tožilstva RS; med drugim so se udeleženci seznanili s temami s področja sovražnega govora, izločanja dokazov  in pridobivanja le teh iz tujine,  ter s specifikami komunikacije z orodjem SDI.

     

  • Pred predsednikom Državnotožilskega sveta mag. Harijem Furlanom, je v prisotnosti generalne državne tožilke dr. Katarine Bergant, prisegel novi vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, višji državni  tožilec Tilen Ivič.

 

URADNE URE

  • v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure

  • sreda od 9. do 12. in od 14. do 16. ure

  • na delovna dneva 24. in 31. decembra od 9. do 12. ure.

linkedIn

Dostopnost

Politika zasebnosti

Informacije javnega značaja