Spoštovani,
Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (SDT RS) ima znotraj organizacije državnih tožilstev poseben (sui generis) položaj, saj je pristojno za obravnavo najzahtevnejših kaznivih dejanj, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti.
SDT RS kot edino državno tožilstvo izvaja pomembne pristojnosti tudi na podlagi določb ZOPNI, saj vodi postopke finančnih preiskav, nudi pomoč drugim okrožnim državnim tožilstvom pri izvajanju postopkov finančnih preiskav, vlaga tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora in zastopa Republiko Slovenijo kot tožečo stranko v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Zaradi zagotovitve delovanja Evropskega javnega tožilstva (v nadaljevanju: EJT) na nacionalni ravni je SDT RS v letih 2021 in 2022 zagotovilo pogoje za delo evropskih delegiranih tožilcev in podpornega strokovnega osebja, ki rešujejo samo zadeve, ki spadajo v pristojnost EJT.
V zadnjih letih se na SDT RS soočamo s številnimi spremembami na kadrovskem področju, ki pomembno vplivajo na organizacijo dela na SDT RS. Še konec leta 2018 je število dejansko aktivnih državnih tožilcev na SDT RS znašalo 30, medtem ko je v decembru 2023 znašalo število aktivnih državnih tožilcev 24. V teku so razpisi za državne tožilce, kadrovski primanjkljaj pa bi radi nadomestili v najkrajšem možnem času, vendar moramo pri tem opozoriti na dolgotrajne postopke, povezane z imenovanji in dodelitvami državnih tožilcev, ki lahko trajajo tudi več let. Dolgoročno pa rešitev vidimo v povečanju števila mest imenovanih državnih tožilcev na SDT RS. V letu 2024 predvidevamo tudi zmanjšanje števila strokovnih sodelavcev zaradi nastopov tožilske funkcije. Zaradi kandidatur na prosta tožilska mesta sta predvidena vsaj dva odhoda strokovnih sodelavcev. Za nadomestitev prostih mest strokovnih sodelavcev bodo sicer objavljeni razpisi, vendar glede na trenutno manjše zanimanje kandidatov za zaposlitev na prostih mestih javnih uslužbencev v pravosodju pričakujemo, da bo trajalo dalj časa preden bodo vsa prosta mesta zapolnjena.
V začetku leta 2023 je bil sprejet povečan kadrovski načrt državnih tožilstev, pri čemer smo na SDT RS dobili dodatna mesta za pet državnih tožilcev in za devet javnih uslužbencev. Vseh dodatnih mest do konca leta poročanja še nismo uspeli zapolniti, zaradi že navedenih dolgotrajnih in zahtevnih postopkov za izbor državnih tožilcev in zaradi nezainteresiranosti kandidatov za zaposlitev v pravosodju (nizke plače). Na podlagi sprejetega kadrovskega načrta, imamo za leto 2024 zagotovljenih še dodatnih 11 mest za javne uslužbence. Zaposlitev je povezana z zagotovitvijo finančnih sredstev za delo tožilstev za leto 2024, kar je v pristojnosti VDT RS in zagotovitve dodatnih sredstev Ministrstva za finance RS.
Poslovni prostori, ki jih zaseda SDT RS so v lasti Ministrstva za pravosodje. Skupaj z Ministrstvom za pravosodje in upravljalcem poslovne stavbe podjetjem SPL d.d. smo poleti 2023 izvedli projekt menjave strehe na poslovni stavbi.
Statistični podatki glede dela SDT RS v 2023:
V letu 2023 je SDT RS vložilo zahteve za preiskavo zoper skupno 229 fizičnih in pravnih oseb. Državni tožilci SDT RS so vložili obtožnice in obtožne predloge zoper skupno 106 fizičnih in pravnih oseb. Dosežene so bile obsodilne sodbe zoper 71 fizičnih oseb.
Sodišča so premoženjsko korist obdolžencem odvzela v skupni višini 1.564.174,16 evrov, od tega je za šest fizičnih oseb sodba o odvzemu premoženjske koristi že postala pravnomočna. Prav tako so na podlagi predlogov državnih tožilcev SDT RS sodišča z obsodilnimi sodbami obsojenim osebam naložila denarne kazni v skupni višini 524.746,00 evrov.
Na podlagi predlogov tožilcev SDT RS za začasno zavarovanje po 502. členu ZKP je bilo odrejeno in podaljšano začasno zavarovanje zoper skupno 27 oseb. Sodišča so po končanem kazenskem postopku s sodbo prve stopnje odvzela premoženje oziroma naložila v plačilo znesek, ki ustreza premoženjski koristi, 12 osebam.
V letu poročanja je bila na področju ZOPNI v treh zadevah na novo odrejena finančna preiskava zoper devet fizičnih oseb. V eni zadevi je bilo na novo odrejeno začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora zoper eno fizično osebo. V dveh zadevah je bilo na novo odrejeno začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora zoper skupno štiri fizične osebe. Ob koncu leta poročanja je bilo v teku sedem pravdnih zadev zoper 11 fizičnih oseb v skupni vrednosti 2.491.241,17 evrov. Prav tako so državni tožilci SDT RS vložili eno tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora in sicer zoper dve fizični osebi, višina tožbenega zahtevka je znašala 432.470,00 evrov.
Na področju pregona kaznivih dejanj v zdravstvu je SDT RS v letu poročanja obravnavalo osem odprtih zadev. Tri zadeve se nahajajo na sodiščih, v petih zadevah predkazenski postopki še niso zaključeni. Najpogosteje se obravnavajo kazniva dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1, kazniva dejanja sprejemanja daril po 241. členu KZ-1 in kazniva dejanja nedovoljenega dajanja daril po 242. členu KZ-1. Gre za korupcijska in gospodarska kazniva dejanja oseb, ki so delo opravljale na vodstvenih položajih v zdravstvenih ustanovah, zaposlenih v zdravstvenih ustanovah ter predstavnikov zasebnih družb, ki so za zdravstvene ustanove dobavljale zdravila, opremo ali opravljale druge storitve, prav tako se obravnava problematika preskakovanja čakalnih vrst, dobave hitrih antigenskih testov in izdaje potrdil o cepljenju proti bolezni COVID-19. V fazi sodne preiskave se je ob koncu leta 2023 nahajala ena zadeva zoper tri fizične osebe, protipravna premoženjska korist v tej zadevi znaša okrog 18.415,68 evrov .
V fazi obtoževanja sta dve zadevi zoper šest fizičnih oseb in eno pravno osebo. Skupna škoda oziroma protipravna premoženjska korist v teh zadevah znaša vsaj 363.314,40 evrov. Do konca leta poročanja je bilo na tem področju pravnomočno odločenih pet zadev (od tega so štiri zadeve v celoti pravnomočne, ena pa deloma).
SDT RS je v letu poročanja obravnavalo največ klasičnih korupcijskih kaznivih dejanj na področjih, povezanih z javnimi naročili in javnimi razpisi ali uradnimi postopki, za katerimi stoji država ali občina oziroma državne in občinske institucije ter subjekti, ki upravljajo z javnim denarjem. Obravnavane so bile zadeve, ki so povezane s postopki javnih naročil v javnem sektorju (projekti, ki se financirajo iz javnega denarja – proračun države, občin ali javnih subjektov) in z nezakonitimi ravnanji uslužbencev z javnimi in uradnimi pooblastili (državni in občinski uradniki).
Prav tako se tudi v letu poročanja na SDT RS na tem področju (v smislu korupcije v širšem smislu, ne le klasične korupcije v smislu dajanja in sprejemanja podkupnin) kot prioritetne obravnavajo tudi zadeve v povezavi z izvajanjem bančne dejavnosti, pri čemer se nezakonitosti kažejo predvsem v obliki izvajanja zlorab s strani bančnih uslužbencev in posledično oškodovanj bank pri dajanju kreditov, ki nato niso odplačani, pa tudi v smislu korupcijskih dejanj bančnih uslužbencev, ki so v povezavi z zunanjimi posredniki, ki so iskali stranke bank, vplivali na odločitev o ugoditvi kreditov ter v ta namen prejemali podkupnine in nezakonite nagrade ter provizije.
V letu poročanja so se nadaljevala tudi posamezna preiskovalna dejanja in preiskave ter glavne obravnave zadev, povezanih s poslovanjem velikih infrastrukturnih sistemov (nepravilnosti v okviru poslovanja subjektov, ki se ukvarjajo z železniškim prometom, telekomunikacijami, energetiko ipd.), kar vse se kaže predvsem v smislu navideznih poslovanj ter posledično neutemeljenih in nezakonito izplačanih velikih denarnih zneskov. Tudi v teh primerih so bila obravnavana koruptivna ravnanja udeležencev, povezana z njihovim položajem. Gre za posameznike, ki odločajo in upravljajo z ogromnim premoženjem in velikimi denarnimi sredstvi, pri čemer sami hkrati nastopajo kot odločevalci v gospodarskih družbah, katerih obvladujoči, večinski ali 100 % lastnik je država oziroma občina.
V letu poročanja je SDT RS prejelo 60 kazenskih ovadb zoper fizične in pravne osebe za korupcijska kazniva dejanja, skupaj v delu pa ima ovadb za 305 kaznivih dejanj. Preiskava je bila zahtevana glede 200 kaznivih dejanj, po preiskavi je bila obtožnica vložena glede 28 kaznivih dejanj, za 18 kaznivih dejanj je bila ovadba zavržena. Izrečene so bile obsodilne sodbe za 12 kaznivih dejanj in oprostilne sodbe za dve kaznivi dejanji, državni tožilci so vložili pritožbe za šest kaznivih dejanj. Prvostopenjska sodba še ni izrečena za 132 korupcijskih kaznivih dejanj. V zvezi z vrstami klasičnih korupcijskih kaznivih dejanj, torej v ožjem smislu, v letu poročanja prevladujejo kazniva dejanja jemanja in dajanja podkupnine ter sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje.
SDT RS je tudi v letu 2023 posebno pozornost namenilo obravnavanju kaznivih dejanj s področja bančništva. V tem sklopu so se obravnavala kazniva dejanja, ki so jih storili zaposleni v bankah, kot tudi tisti, ki v času storitve kaznivega dejanja niso bili zaposleni, v so pa pri izvršitvi kaznivih dejanj sodelovali bančniki ali so bile banke zaradi kaznivih dejanj oškodovane. Najpogostejše kaznivo dejanje, ki se obravnava na področju bančnega kriminala in se očita bančnikom, je zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1. Nekaj je tudi kaznivih dejanj poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 in preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po 230. členu KZ-1. Pogoste so različne oblike pomoči pri teh kaznivih dejanjih. Gre za zelo zahtevne oblike kaznivih dejanj zoper gospodarstvo.
Na SDT RS se je ob koncu leta 2023 obravnavalo 32 odprtih zadev s področja bančne kriminalitete. Večina (27 zadev) se jih nahaja na sodiščih, kar pomeni, da so vložene zahteve za preiskavo, potekajo preiskave, so bile vložene obtožnice ali že poteka sojenje. V letu 2023 so bile izrečene sodbe v šestih zadevah, izmed katerih sta dve že pravnomočni, štiri pa so v pritožbenem postopku. Obtožni akti so bili v letu poročanja vloženi v 21 zadevah zoper skupno 91 fizičnih oseb, od tega zoper 55 bančnikov. Te zadeve so v različnih fazah: od vložitve obtožnice, odločanja o ugovorih obrambe zoper obtožnico, čakanja na razpis glavne obravnave, poteka glavne obravnave pa do izreka sodbe. V fazi sodne preiskave se je ob koncu leta 2023 nahajalo šest zadev zoper skupno 33 fizičnih oseb, od tega 33 bančnikov. V fazi predkazenskega postopka se je nahajalo pet zadev in so predmet kriminalističnega preiskovanja ter zbiranja obvestil. Skupna vrednost škode oziroma premoženjske koristi v zadevah, ki se obravnavajo na sodiščih, znaša okoli 284 milijonov evrov: po vloženi zahtevi za preiskavo preko 92 milijonov evrov, po vloženem obtožnem aktu pa preko 191 milijon evrov.
Od začetka pregona kaznivih dejanj na področju bančništva do konca leta poročanja je bilo v bančnih zadevah izdanih in je že pravnomočnih 21 sodb, od tega 17 obsodilnih za skupno 30 oseb, od tega 19 bančnikov. Skupna protipravna premoženjska korist oziroma škoda v pravnomočnih obsodilnih zadevah znaša preko 82 milijonov evrov.
Novejši instituti določeni v ZKP, predvsem sporazum o priznanju krivde in priznanje krivde na predobravnavnem naroku, so bili uspešno uporabljeni tudi pri gospodarskih kaznivih dejanjih.
Tudi v letu poročanja je na SDT RS delovalo večje število preiskovalnih skupin. Gre za nadaljevanje dobre prakse sodelovanja z drugimi državnimi organi pri preiskovanju kaznivih dejanj in premoženja nezakonitega izvora. V skupnih preiskovalnih skupinah poleg državnih tožilcev SDT RS in predstavnikov slovenske policije sodelujejo še predstavniki Italije, Madžarske, Nemčije, Danske, Španije in Švice, Bosne in Hercegovine.
V letu poročanja so se dokazi uspešno pridobivali z zaprosili za mednarodno pravno pomoč in s posredovanjem mednarodnih institucij, kot je npr. EUROJUST, prav tako se v praksi pogosto uporablja evropski preiskovalni nalog.
Državni tožilci SDT RS so si tudi v letu poročanja prizadevali za strokovno in poglobljeno obravnavo najzahtevnejših kazenskih in specifičnih civilnih zadev. To potrjujejo tako statistični podatki o tožilskem delu in zaključenih sodnih postopkih z izdajo obsodilnih sodb v najbolj odmevnih zadevah na področjih organiziranega, gospodarskega in korupcijskega kriminala oziroma v civilnih postopkih po ZOPNI.
S spoštovanjem,
Darja Šlibar
višja državna tožilka svétnica
vodja SDT RS
Več Poročilo o poslovanju Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije za leto 2023 – ključni poudarki
