Skoči do osrednje vsebine

Mediji

VDT

Aktualno

  • Okrožno sodišče na Ptuju je obtoženca za sostorilstvo pri umoru žene marca leta 2024 na Ptuju spoznalo za krivega očitanega kaznivega dejanja umora po 1. točki 116. člena KZ-1  v zvezi z drugim odstavkom 20. člena istega zakona.

    Sodišče je obtožencu izreklo kazen 30 let zapora, ki je po zakonu najvišja predpisana kazen za tovrstno kaznivo dejanje, ter mu do pravnomočnosti sodbe oziroma do nastopa kazni podaljšalo odrejeni pripor; s tem je  v celoti sledilo predlogu tožilstva, ki je uspelo dokazati, da je obtoženi v sostorilstvu kriv za umor žene in matere njunih štirih otrok na grozovit in zahrbten način.

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant je nagovorila udeležence tradicionalnega, 23. strokovnega posveta strokovnjakov, ki se pri svojem delu srečujejo s težavami otrok in mladostnikov. Srečanje tudi letos poteka v organizaciji Centra  za izobraževanje v pravosodju, v sodelovanju z Društvom državnih tožilcev Slovenije in Upravo kriminalistične policije Generalne policijske uprave. Dvodnevni program vodita mag. Jride Mršnik Poljšak, okrožna državna tožilka z Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani ter Robert Tekavec, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi.

    Generalna državna tožilka se je v svojem nagovoru osredotočila na pomen povezave med duševnim zdravjem in prestopniškim vedenjem mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Podatki namreč kažejo, da je zgodnje interveniranje na področju duševnega zdravja pomemben preventivni ukrep, ki kaže na potrebo po celostni obravnavi posameznikov in razumevanju razvojnih, socialnih in psiholoških vidikov mladostništva. Izpostavila je pomen razumevanja vzrokov, ravnanj in posledic odklonskih ravnanj mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, pri čemer je opozorila na dejstvo, da so mladoletni storilci pogosto tudi sami žrtve težkih družinskih razmer, neprimerne vzgoje, duševnih stisk ali drugih okoliščin, ki zahtevajo širše razumevanje in koordiniran pristop. Svoj nagovor je zaključila z mislijo, da  razumevanje izzivov sodobnega časa narekuje potrebo po multidisciplinarnosti, ki jo odraža tudi program letošnjega srečanja, na katerem so se med drugim zbrali številni pravni strokovnjaki ter strokovnjaki s področja medicine, psihologije,  psihiatrije ipd.

  • Specializirano državno tožilstvo je doseglo obsodilno sodbo z izrečeno zaporno kaznijo za štiri obtožene, ki so z goljufijo in zlorabo položaja povzročili premoženjsko škodo trem pokojninskim skladom in sicer: Kapitalskemu vzajemnemu pokojninskemu skladu (KVPS) in Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ) škodo v skupni vrednosti najmanj 666 tisoč evrov, ter Prvemu pokojninskemu skladu (KS PPS) v višini najmanj 180 tisoč evrov.

    Oškodovanje sta prvo in drugoobtoženi  storila z namenom, da bi sebi in drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist z nakupom prednostnih delnic HIT2 po bistveno previsoki ceni. Z lažnim prikazovanjem relevantnih okoliščin sta preslepila predsednika uprave KAD d.d. , da je odobril nakup delnic po bistveno višji ceni od dejanske in sicer po ceni 33 evrov za delnico, medtem ko je bila dejanska cena največ 21 evrov za delnico. Nato sta pri upravljanju premoženja  v pokojninskem skladu KS PPS, s katerim sta upravljala v okviru svojih pooblastil v imenu Kapitalske družbe d.d., podpisala obrazec z nalogom za odobritev nakupa večjega števila delnic HIT2 za stroškovno mesto KS PPS po ceni 33 evrov za delnico. Tretje in četrtoobtoženi  pa sta k goljufiji odločilno prispevala, pri dejanju zlorabe položaja ali pravic pa naklepoma pomagala, saj sta poskrbela, da je Kapitalska družba d.d. delnice po previsoki ceni dejansko kupila.

    Sodišče je vse štiri obtožene spoznalo za krive in jim izreklo zaporne kazni in sicer za prvoobtoženega enotno kazen dve leti in šest mesecev zapora, za drugoobtoženega pa enotno kazen treh let zapora; ostalima dvema je sodišče prisodilo enotno kazen dveh let in šest mesecev zapora ter enotno kazen enega leta in deset mesecev zapora.

    Sodba še ni pravnomočna.

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant se je 2. in 3. aprila 2025, na povabilo generalne državne tožilke Avstrije mag. Margit Wachberger, mudila na delovnem obisku v Avstriji. Prvi dan obiska na Dunaju sta generalni državni tožilki namenili razpravi s poudarkom na primerjavi organizacije tožilstev obeh držav ter pristojnostih funkcij generalnega državnega tožilca.

    Program drugega dne  je bil namenjen obisku Višjega državnega tožilstva v Gradcu, ter obisku graškega Diagnostičnega in raziskovalnega inštituta za forenzično medicino, v okviru katerega deluje projekt ambulante za oskrbo oškodovancev, predvsem žrtev družinskega nasilja.  

     

  • Vrhovno sodišče RS je z odločbo II Ips 49/2024 in II Ips 50/2024 z dne 7. 2. 2025 ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi v pravdnem postopku. Ugotovilo je, da sta sodišči prve in druge stopnje kršili šesti odstavek 108. člena, šesti odstavek 324. člena ter 336. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

    Vrhovno sodišče RS je pri tem pojasnilo, da pritožba, ki ni vložena v zadostnem številu izvodov ni nepopolna. V takšnem primeru mora zato sodišče vložnika skladno s šestim odstavkom 108. člena ZPP (ki se uporablja tudi v postopku s pritožbo) pozvati, da naj v določenem roku predloži dodatne izvode pritožbe, in šele, če ne ravna po tem nalogu, pritožbo zavrže. Pravni pouk, podan v sodbi sodišča prve stopnje, v katerem je bila stranka opozorjena, da bo sodišče pritožbo, ki ne bo vložena v zadostnem številu izvodov, takoj zavrglo, ne da bi stranko pozivalo k predložitvi manjkajočih izvodov, je napačen. Takojšnje zavrženje pritožbe brez poprejšnjega pozivanja k predložitvi manjkajočega izvoda je nepravilno in pomeni tudi kršitev strankine pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, katere bistvo je ravno vsebinska obravnava pritožbenih navedb.

     

    S tem je Vrhovno sodišče v celoti pritrdilo stališču, za katerega se je v zahtevi za varstvo zakonitosti zavzemalo Vrhovno državno tožilstvo RS.

     

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant se je na povabilo ministrice za pravosodje Andreje Katič udeležila mednarodne konference o krepitvi integritete in neodvisnosti kazenskega pravosodja na Zahodnem Balkanu, ki potekala 10. in 11. marca 2025 v Ljubljani.

    Generalna državna tožilka je na konferenci, ki so se je udeležili visoki predstavniki držav Zahodnega Balkana ter vidni predstavniki mednarodnih institucij, sodelovala v razpravi o vlogi žensk v pravosodju, kjer je med drugim govorila o feminizaciji tožilstva ter morebitnih posledicah in vzrokih, ki so privedli do neuravnotežene spolne strukture v slovenskem pravosodju.

    Ob robu konference se je generalna državna tožilka sestala z generalnim državnim tožilcem Črne Gore Miloradom Markovićem; beseda je tekla o aktualni problematiki obeh državnih tožilstev in o medsebojnem sodelovanju, udeležila pa se je tudi sestanka s črnogorskim pravosodnim ministrom Bojanom Božovićem in slovensko pravosodno ministrico Andrejo Katič.

     

  • Sodišče je sprejelo sporazum o priznanju krivde, ki ga je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru sklenilo z obtoženima več kaznivih dejanj in sicer: v zadevi davčne zatajitve v zvezi s prvim odstavkom 249. člena Kazenskega zakonika, v zvezi s kaznivim dejanjem davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika, v zadevi kaznivega dejanja zlorabe položaja  ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena Kazenskega zakonika ter šestimi kaznivimi dejanji ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1.

    Prvoobtoženemu je sodišče prisodilo dve leti zapora, pri čemer bo namesto kazni opravil delo v splošno korist. Obseg dela se izvrši tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela, obsojeni  pa se je zavezal, da bo do 27. 11.2024 plačal prispevek v višini  štiri tisoč evrov v dobrodelne namene.

    Drugoobtoženi je sodišče prisodilo leto in dva meseca zapora ter stransko denarno kazen tri tisoč evrov. Kazen se bo izvršila tako, da bo obsojena v roku treh let opravila delo v splošno korist, pri čemer se obseg dela določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela.

    Sodišče je prav tako sledilo predlogu ODT v Mariboru in odredilo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v višini 405.300,00 evrov za čas od 16.12. 2024 do 16.12. 2025.

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant se je udeležila slavnostne otvoritve sodnega leta, ki ga je odprl predsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Miodrag Đorđević. Slednji se je v svojem govoru dotaknil aktualnih razmer v sodstvu, ki so jih v minulem letu, med drugim, zaznamovala prizadevanja za boljši položaj pravosodnih funkcionarjev na eni strani, ter številni poskusi spodkopavanja pravosodja na drugi. Med aktualnimi problemi pravosodja je predsednik Vrhovnega sodišča RS omenil tudi upad zanimanja za sodniški poklic v zadnjih nekaj letih ter aktualna prizadevanja za nadaljnjo digitalizacijo pravosodja.  Častni gost in slavnostni govornik prireditve je bil predsednik Kasacijskega sodišča Francije Christophe Soulard.

  • Pred predsednikom Državnotožilskega sveta mag. Harijem Furlanom, je v prisotnosti generalne državne tožilke dr. Katarine Bergant, prisegla nova vodja Okrožnega državnega tožilstva v Murski soboti, višja državna tožilka Desanka Novak.

  • Vrhovno sodišče RS je s sklepom II DoR 109/2024 z dne 18. 12. 2024 zavrnilo predlog za dopustitev revizije Vrhovnega državnega tožilstva RS, vložen v pravdnem postopku zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora. V sklepu je pojasnilo, da pravno vprašanje, kot ga je v predlogu za dopustitev revizije postavilo Vrhovno državno tožilstvo RS, glede na odločitev nižjih sodišč v isti zadevi ne ustreza kriterijem iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

    Z vložitvijo predloga za dopustitev revizije je državno tožilstvo, ki v postopkih zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora po samem zakonu zastopa Republiko Slovenijo, izčrpalo eno od zadnjih pravnih možnosti pri uveljavljanju svojega pravnega naziranja, da je v teh postopkih nadomestni odvzem v obliki premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora, ali denarnega zneska, ki ustreza tej vrednosti, že na podlagi sedaj veljavne ureditve Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) mogoč (dopusten) tudi v primerih, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe.

    Omenjena odločitev Vrhovnega sodišča RS hkrati potrjuje utemeljenost prizadevanj državnega tožilstva, da je potrebno v prihajajočo novelo ZOPNI uvrstiti določbo, ki bo upravičenje tako imenovanega nadomestnega odvzema premoženja nezakonitega izvora v primerih, ko njegov odvzem zaradi okoliščin, ki so nastopile že pred vložitvijo tožbe, ni mogoč, jasno predvidela.    

     

     

 

URADNE URE

  • v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure

  • sreda od 9. do 12. in od 14. do 16. ure

  • na delovna dneva 24. in 31. decembra od 9. do 12. ure.

linkedIn

Dostopnost

Politika zasebnosti

Informacije javnega značaja

Zemljevid strani