Mediji

Aktualno

  • Generalni državni tožilec RS Drago Šketa je z delegacijo Specializiranega državnega tožilstva RS sprejel predstavnike Ministrstva za notranje zadeve, Carinske uprave, Uprave za finančno policijo Republike Severne Makedonije ter predstavnike Osnovnega državnega tožilstva in Osnovnega državnega tožilstva za pregon organiziranega kriminala in korupcije iz Skopja.

    Na sestanku na Vrhovnem državnem tožilstvu RS so se - v prisotnosti predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve RS, Finančne uprave RS in Centra za evropsko prihodnost - pogovarjali o izvajanja programa mednarodne razvojne pomoči Republike Slovenije Republiki Severni Makedoniji na področju finančnih preiskav.

    Severna Makedonija v skladu s priporočili Evropske komisije krepi svoje delovanje na področju izboljšanja učinkovitosti kazenskega pregona v boju proti nekaterim oblikam kriminala, kot sta pranje denarja in finančni kriminal.

    Izvajanje finančnih preiskav, ki vodi do odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem in premoženja nezakonitega izvora je orožje, ki ga makedonski organi preiskovanja in pregona v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji uporabljajo vse pogosteje in vedno bolj uspešno.

    Slovenija Makedoniji na tej poti nudi podporo in pomoč preko mednarodnega razvojnega sodelovanja. Zadnji delovni obisk je pokazal, da so makedonske institucije in preiskovalni organi dosegli izjemen napredek na področju učinkovitejšega izvajanja finančnih preiskav, kar so potrdili ne le njihovi slovenski kolegi-mentorji, temveč tudi udeleženci sami.  

    Udeleženci delovnega obiska so izrazili zahvalo Sloveniji za prijateljsko pomoč in stalno podporo prizadevanjem Severne Makedonije pri izvajanju reform na poti v EU, slovenski sogovorniki pa so jim zagotovili, da lahko nanjo  računajo tudi v prihodnje.  

     

  • S 1. junijem 2022 obeležujemo prvo leto delovanja Evropskega javnega tožilstva (EJT). S tem namenom je v Luxembourgu potekala konferenca z naslovom »EJT Eno leto v akciji: k reševanju kompleksnosti in ustvarjanju dodane vrednosti« (EPPO One Year in Action: Towards Resolving Complexity and Bringing Added Value). Konference se je 31. maja in 1. junija udeležil generalni državni tožilec Drago Šketa, na njej pa je bil prisoten tudi evropski tožilec Jaka Brezigar in evropska delegirana tožilca mag. Tanja Frank Eler in Matej Oštir.

    Konferenca je ob predstavitvi začetnih izkušenj delovanja EJT, ponudila tudi priložnost za razpravo o glavnih izzivih, ki izhajajo iz operativnega dela EJT in olajšala izmenjavo idej o praksah za doseganje večje dodane vrednosti pri zaščiti finančnih interesov Unije.

    Kljub temu, da je Slovenija celostno popolnila svoje predstavništvo v EJT z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev šele pol leta po začetku delovanja EJT, sedaj v celoti prispeva k odkrivanju, sankcioniranju in preprečevanju dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU, s čimer se zmanjšujejo gospodarska tveganja ter krepijo zaupanje državljanov in javnosti v skupni projekt EU.

  • Na obisku pri generalnem državnem tožilcu RS Dragu Šketi se je od 25. do 27. maja z delegacijo mudil generalni državni tožilec Republike Italije Giovanni Salvi.

    Na delovnem sestanku na Vrhovnem državnem tožilstvu RS se je italijanski generalni državni tožilec med drugim seznanil z delom Vrhovnega državnega tožilstva RS in Specializiranega državnega tožilstva RS, beseda pa je tekla tudi o določenih razlikah v pravnem redu. Obe strani sta izrazili zadovoljstvo z medsebojnim sodelovanjem in pripravljenost, da bi v prihodnje to sodelovanje še nadgradili.

    Dne 27. maja sta generalna državna tožilca Slovenije in Italije obiskala Koper, kjer se je italijanski gost seznanil z delom na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru, kjer poslujejo v slovenskem in italijanskem jeziku.

  • Senat slovenjgraškega sodišča je sledil predlogu tožilstva in po končani obravnavi dne 28.3.2022 izdal sklep, da se obdolženemu mladoletniku, odgovornemu za mučenje živali po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 341. člena KZ-1 izreče vzgojni ukrep nadzorstva socialnega varstva.

    Mladoletnik z območja Slovenj Gradca je bil spoznan za odgovornega, da je oktobra leta 2021 surovo ravnal z raco pasme indijska tekačica in na krut način, tako da ji je najprej delno, nato pa v celoti z nožem prerezal vrat, povzročil njen pogin.

  • Višje sodišče v Kopru je ugodilo pritožbi Posebnega oddelka v zadevi, v kateri je bila 22.2.2019 vložena obtožba zoper policista zaradi kaznivih dejanj, ki jih je storil od decembra 2015 do septembra 2016 zoper (takrat) tri mladoletne oškodovance, tako da jih je kot policist ustrahoval, jih neupravičeno osebno preiskoval in zoper njih uporabil fizično silo, da bi iz njih izvlekel priznanje čigave je 0,37g prepovedane konoplje.

    Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu RS (Posebni oddelek) je 22. 2. 2019 na Okrožno sodišče v Kopru vložil obtožbo zoper policista zaradi treh kaznivih dejanj izsiljevanje izjave po prvem odstavku 267. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), kaznivega dejanja oviranje pravosodnih organov po prvem odstavku 286. člena KZ-1, kaznivega dejanja neupravičene osebne preiskave po drugem in prvem odstavku 136. člena KZ-1 in kaznivega dejanja kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic po 266. členu KZ-1, katera je policist storil v času od decembra 2015 do septembra 2016 zoper takrat tri mladoletne oškodovance stare od 15 do 16 let, tako da jih je kot policist ustrahoval, jih neupravičeno osebno preiskoval in zoper njih uporabil fizično silo, da bi iz njih izvlekel priznanje čigave je 0,37 g prepovedane konoplje. Tožilka je predlagala enotno kazen treh let zapora in varnostni ukrep prepoved opravljanja poklica policista za čas petih let.

    S sodbo Okrožnega sodišča v Kopru je bil policist 12. 7. 2021 spoznan za krivega vseh kaznivih dejanj, razen kaznivega dejanja oviranje pravosodnih organov po prvem odstavku 286. člena KZ-1, za katerega je bil oproščen. Izrečena mu je bila enotna kazen 1 leto in 6 mesecev zapora. Tožilka se je na sodbo pritožila.

    Višje sodišče v Kopru je pritožbi ugodilo, tako, da je policistu kazen zvišalo na 2 leti in 6 mesecev zapora, v oprostilnem delu pa je zadevo vrnilo v novo sojenje.

    Tožilka je prav tako v pritožbi ponovno predlagala varnostni ukrep prepoved opravljanja poklica, kateremu ni bilo ugodeno. Višje sodišče v Kopru je zapisalo, da varnostnega ukrepa ni izreklo, ker je bil policist po storjenih kaznivih dejanjih ocenjen kot odličen policist, ki je prejel tudi priznanja.

  • Veleposlanica ZDA Jamie Lindler Harpootlian, ki jo je na položaj novoimenovane izredne in pooblaščene veleposlanice ZDA v Sloveniji imenoval ameriški predsednik, zaprisegla pa je 30. decembra lani, je obiskala Vrhovno državno tožilstvo RS, kjer se je sestala z generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo.

     

    Veleposlanica Harpootlian je izrazila veliko zadovoljstvo ob pogovoru glede krepitve sodelovanja med ZDA in tožilsko organizacijo, predvsem na ravni izmenjav izkušenj, znanj ter samih strokovnjakov obeh držav.

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa se je skupaj z delegacijo VDT RS, od 11. do 13. maja na Dunaju udeležil 13. konference Mreže generalnih tožilcev Evropske unije.

    Udeleženci so se seznanili  z izkušnjami posameznih državnih tožilstev, kar zadeva dosedanje sodelovanje z EJT. Generalni državni tožilec Drago Šketa je v svoji predstavitvi  poudaril, da je imela uvedba EJT v Sloveniji za posledico največjo spremembo slovenskega kazenskega postopka. Spomnil je tudi na zaplete ob imenovanju evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije in se ob tej priložnosti javno zahvalil evropski glavni tožilki za močno in jasno izraženo podporo državnemu tožilstvu RS ter obema evropskima delegiranima tožilcema, ki jo je izkazala tudi s svojim obiskom na Vrhovnem državnem tožilstvu RS in nastopom na skupni tiskovni konferenci konec lanskega leta.

    Udeleženci konference so v razpravah svoj poudarek namenili pogledu na prihodnost vzpostavitve in delovanja nacionalnih državnih tožilstev in nove vloge Eurojusta po začetku delovanja Evropskega javnega tožilstva (EJT). Svoj pogled na to sta v svojih govorih predstavila tudi evropska glavna tožilka Laura Kövesi in podpredsednik Eurojusta Boštjan Škrlec.

    V luči trenutnih razmer so udeleženci konference podpisali izjavo glede dogajanja v Ukrajini, s katero so se zavzeli za čimprejšnje končanje vojne ter pomoč Ukrajini, predvsem pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj, povezanih z agresijo na ozemlju Ukrajine.«

     

  • V Sloveniji letno v povprečju beležimo pet do sedem umorov žensk (femicid), ki so posledica partnerskega nasilja oziroma nasilja v družini.

    Po podatkih tožilstva je izmed vseh oškodovancev oziroma žrtev kaznivih dejanj uboja po 115. členu KZ-1 in umora po 116. členu KZ-1 ter poskusov teh kaznivih dejanj v Sloveniji 20 do 30 - odstotkov žensk. Izjema je bilo leto 2020, v katerem je bil ta delež kar 40 - odstoten. Razlog za takšen porast femicida v letu 2020 gre najverjetneje pripisati epidemiji covid-19 in življenjskim razmeram, ki so nastale zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev epidemije.

    Kar zadeva  varnost žrtve po prijavi nasilja, v primerih, ko storilec krši prepoved približevanja, se ta varnostni ukrep težko presoja, zato na tožilstvu ocenjujemo, da bi v teh primerih veljalo razmisliti o dodatnih, elektronskih varovalih, ki bi izkazovali, ali se je storilec približal oškodovanki oziroma prepovedanemu kraju. Ukrep prepovedi približevanja policija izreče za 48 ur in ga pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku, ki ga potrdi in po potrebi podaljša, vendar največ do 60 dni. V primeru, da storilec krši ukrep približevanja lahko državno tožilstvo sodišču predlaga strožji ukrep, denimo pripor.

    Glede na izkušnje državnega tožilstva bi bilo potrebno v primeru nasilja nad ženskami izboljšati predvsem preventivo in sodelovanje vseh pristojnih institucij.

    Statistični podatki VDT RS o femicidu

     

     

  • Delegacija Vrhovnega državnega tožilstva RS pod vodstvom generalnega državnega tožilca Draga Škete, se je 5. in 6. maja 2022,  v organizaciji italijanskega državnega tožilstva in Sveta Evrope, v Palermu udeležila Evropske konference državnih tožilcev, ki ji je predsedoval generalni državni tožilec in predsednik kasacijskega sodišča Giovanni Salvi.

    Glavne teme razprav so bili pogledi udeležencev na neodvisnost, avtonomijo in odgovornost državnih tožilcev ter izzivi na področju zaščite človekovih pravic. Razpravljavci so se med drugim dotaknili tudi vprašanj s področja okoljske kriminalitete in finančne kriminalitete v kibernetskem prostoru. Udeležence konference je preko video povezave nagovorila tudi generalna državna tožilka Ukrajine Iryna Venediktova.

    Generalni državni tožilec Drago Šketa je v Palermu prisostvoval slovesnosti, ki jo je vodil Giovanni Salvi ob prisotnosti predsednika Italijanske republike Sergia Mattarella in na kateri so počastili spomin na italijanske sodnike in tožilce, žrtve italijanske mafije, Giovannija Falconeja, Francesca Morvillo in Paola Borsellina.

  • Kot je v predgovoru zapisal generalni državni tožilec RS Drago Šketa je bilo tudi leto 2021, ki ga je že drugo leto zapovrstjo zaznamovala epidemija COVID-19, za tožilsko organizacijo uspešno.

    Leta 2021 so državna tožilstva zoper polnoletne osebe, proti mladoletnikom in zoper pravne osebe skupaj prejela 24.658 kazenskih ovadb (3.112 ovadb manj kot leta 2020), v istem času pa so rešila 25.077 kazenskih ovadb, kar pomeni, da so državna tožilstva rešila skupaj 419 ovadb več, kot so jih prejela, kar je 101,7-odstotna stopnja obvladovanja pripada. Glede na podatke iz preteklega leta se je število nerešenih ovadb leta 2021 zmanjšalo za 3 odstotke.

    Struktura kaznivih dejanj zoper gospodarstvo se tudi v letu 2021 ni bistveno spremenila. Državna tožilstva so v letu poročanja zoper polnoletne osebe prejela kazenske ovadbe za 276 kaznivih dejanj, kar v primerjavi z letom prej predstavlja znižanje pripada tovrstnih zadev za 36 odstotkov. Zoper pravne osebe so državni tožilci v letu poročanja prejeli kazenske ovadbe za 49 kaznivih dejanj, pri čemer so skupno obravnavali ovadbe za 187 kaznivih dejanj oziroma za 5 odstotkov več kot leto pred tem.

    Državna tožilstva so v letu 2021 prejela skupaj 368 kazenskih ovadb za kazniva dejanja, ki jih štejemo kot korupcijska kazniva dejanja tako zoper fizične kot tudi zoper pravne osebe, kar v primerjavi s preteklim letom 2020 predstavlja velik porast prejetih kazenskih ovadb za navedena kazniva dejanja. V letu 2020 so državna tožilstva namreč prejela 121 kazenskih ovadb, v letu 2019 pa 222 kazenskih ovadb za tovrstna kazniva dejanja.

    V letu 2021 smo bili na ustavnem sodišču uspešni kar dvakrat – v juniju je bilo potrjeno stališče državnega tožilstva, da z rokom za začetek postopka ni ustavno dopustno omejevati kazenskega pregona v razmerah, ko tega iz objektivnih razlogov ni mogoče začeti. Ustavno sodišče je upoštevalo našo argumentacijo, da nam vložitev zahteve za uvedbo kazenskega postopka v dveh letih po koncu izvajanja ukrepov v določenih primerih preprečujejo objektivne okoliščine, na katere nimamo vpliva. S tem so bili dokončno odpravljeni negativni učinki sodne prakse in ustavno potrjena uveljavljena stališča, ki so jih državni tožilci zastopali že ves čas od spremembe sodne prakse, ki je dveletni rok v nasprotju s prej uveljavljenim načinom začela razlagati kot nepodaljšljiv prekluzivni rok. Izjemno pomembna je tudi odločitev o tem, da sta Zakon o parlamentarni preiskavi in Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z Ustavo RS, kjer je ustavno sodišče razveljavilo Akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. S tem je bilo ugodeno naši pobudi in ustavni pritožbi iz leta 2019, v kateri smo poudarili, da državni tožilci ne smejo biti politično odgovorni, saj njihovo delo ni politično in so glede tega popolnoma izenačeni s sodniki.

    Skupno letno poročilo DT  za leto 2021

 

URADNE URE

  • v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure

  • sreda od 9. do 12. in od 14. do 16. ure

  • na delovna dneva 24. in 31. decembra od 9. do 12. ure.

linkedIn

Dostopnost

Politika zasebnosti

Informacije javnega značaja