Mediji

Aktualno

  • Zaradi vojne v Ukrajini se EU trenutno sooča z največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Po zadnjih ocenah je Ukrajino moralo zapustiti okoli 4 milijone ljudi, med njimi so večinoma ženske in otroci, ki so z vidika trgovine z ljudmi še posebno ranljiva skupina.

    Veliko ljudi državljanom Ukrajine ponuja pomoč, vključno z nastanitvijo v zasebnih prostorih, ponudbo dela, s prevozom v druge regije ali celo druge države. Za določenimi ponudbami in navidezno pomočjo se lahko skrivajo tudi pasti, zaradi katerih bi posamezniki lahko postali žrtve trgovine z ljudmi.

    V nastanitvenih kapacitetah v Logatcu in na Debelem Rtiču so bili zaznani primeri, kjer so posamezniki iskali oziroma poskušali navezati stike z begunkami iz Ukrajine. Pri tem so ponujali ženitne dogovore in nastanitve v zasebnih stanovanjih tudi v zameno za nudenje spolnih uslug in izvajanja različnih gospodinjskih opravil. Prav tako je bil zaznan sumljiv oglas s ponudbo dela v modni industriji.

    Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi zato opozarja na tveganja, ki jih v povezavi s trgovino z ljudmi predstavlja kriza v Ukrajini. Cilj trgovcev z ljudmi je izkoriščanje žrtev, najpogosteje zaradi prostitucije, spolnih zlorab, prisilnega dela, služabništva, storitve kaznivih dejanj in trgovine z organi. Pri tem proces trgovine z ljudmi ob izkoriščanju oziroma zaradi izkoriščanja zajema še določena ravnanja trgovcev, kot so novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišč sprejemanje oseb, in uporabo določenih sredstev, kot so sila, grožnja, preslepitev, ugrabitev, zloraba podrejenega ali odvisnega položaja, dajanje ali prejemanje plačila ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo.

    Če zaznate sumljive okoliščine oziroma ocenjujete, da bi lahko postali žrtev trgovine z ljudmi, pokličite policijo ali se obrnite na nevladne in humanitarne organizacije, ki delujejo na področju boja proti trgovini z ljudmi.

     

    Ne postanite žrtev trgovine z ljudmi

    Osebnih dokumentov in svojega mobilnega telefona ne izročajte nikomur.

    Pred odhodom se dogovorite za ceno prevoza.

    Če potujete v avtu z neznancem, vprašajte za točen naslov, njegovo telefonsko številko in vztrajajte, da vam pokaže osebni dokument.

    Zapišite ali fotografirajte registrsko številko avtomobila in ju posredujte osebi, ki ji zaupate.

    Med potovanjem ostanite v stiku z ljudmi, ki jim zaupate in jim javljajte, kje se nahajate.

  • Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS v zvezi z očitki iz vrst nekaterih politikov, ki se v zadnjem času pojavljajo na račun domnevne neaktivnosti državnega tožilstva glede pregona kaznivih dejanj po 135. členu KZ-1, v primeru, ko gre za grožnje predsedniku vlade RS Janezu Janši, seznanjamo javnost z aktualnimi podatki, ki pričajo o tem, da navedbe o neaktivnosti državnega tožilstva glede omenjenih zadev ne držijo.

     Ker v zvezi s tem na Vrhovnem državnem tožilstvu zaznavamo tudi povečan interes medijev, objavljamo zadnje podatke, ki izkazujejo, da so državna tožilstva od leta 2020 zoper znane storilce v omenjenih zadevah vložila na sodišča 12 obtožnih predlogov, nekaj med njimi s predlogi za izdajo kaznovalnih nalogov in eno posamezno preiskovalno dejanje zoper znane storilce. Razen tega so najmanj tri zadeve v predkazenskem postopku z namenom identifikacije storilca.

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa je 9.3.2022 na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti:

    • petega odstavka 160.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v delu, v katerem določa, da državnemu tožilcu roke in način usmerjanja predpiše Vlada Republike Slovenije,
    • prvega stavka drugega odstavka 5. člena Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (Uredba o sodelovanju) v delu, v katerem državnemu tožilcu nalaga obveznost pisnega dajanja navodil in predlogov policiji za ukrepanje v predkazenskem postopku, ter
    • tretjega in četrtega odstavka 12. člena Uredbe o sodelovanju.

     

    Pobuda je bila vložena s predlogom, da jo Ustavno sodišče obravnava prednostno in da zaradi možnosti nastanka težko popravljive škode v (pred)kazenskih postopkih zadrži izvrševanje spornih odločb.

     

    Po mnenju generalnega državnega tožilca izpodbijane določbe omogočajo posege v pristojnost ter s tem  v samostojnost in neodvisnost državnih tožilcev. Posledično tako vplivajo tudi na spoštovanje načel pravne države, varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter temeljnih procesnih jamstev v (pred)kazenskem postopku.

     

    Neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev je predpogoj za nepristransko opravljanje funkcije pregona, nepristranskost tožilca pa je eno izmed jamstev poštenega sojenja, ki se mora posameznikom zagotoviti že v fazi predkazenskega postopka. Da lahko državni tožilci svojo funkcijo opravljajo nepristransko, pa jim mora biti zagotovljena tudi samostojnost v razmerju do izvršilne veje oblasti.

    V kolikor se izvršilni veji oblasti omogoči vpliv na odločitev državnega tožilca v zvezi s kazenskim pregonom, se s tem posega v njegovo funkcijo, znotraj katere kot organ pregona storilcev kaznivih dejanj predstavlja omejitev in nadzor te iste veje oblasti. Državni tožilec je dolžan začeti kazenski pregon, če je podan utemeljen sum, da je storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, tudi zoper predstavnike izvršilne veje oblasti. Dopuščanje možnosti vpliva izvršilne veje oblasti na odločanje državnega tožilca o  tem, ali in kdaj bo sprožil kazenski pregon ter kako ga bo vodil, posledično ruši ravnovesje te oblasti do (predvsem) sodne in zakonodajne veje oblasti.

    Na kakšen način in v kakšnih rokih bodo državni tožilci opravljali svoje pristojnosti, del katerih je tudi usmerjanje predkazenskega postopka, je lahko samo predmet zakonske ureditve. Določba, ki omogoča, da izvrševanje državnotožilskih pristojnosti predpisuje vlada s podzakonskim aktom, je zato v očitnem nasprotju z ustavnopravnim položajem državnega tožilstva in določbo drugega odstavka 135. člena Ustave.

    Presojo skladnosti izpodbijanih določb Uredbe o sodelovanju z ustavo in zakonom pa je treba opraviti tudi v luči (spremenjenih) določb Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol), saj te urejajo tudi razmerje med policijo in državnim tožilstvom v predkazenskem postopku.

    Z zadnjo spremembo ZODPol je bila črtana določba, v skladu s katero se je štelo, da je državni tožilec prevzel usmerjanje dela policije v predkazenskem postopku od trenutka, ko je bil obveščen o kaznivem dejanju. V tem trenutku usmerjanje policije preide iz ureditve po ZODPol v ureditev, ki jo določata ZKP in Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1), v skladu s katero je dominus litis predkazenskega postopka državni tožilec. S črtanjem navedene določbe ZODPol je razmejitev med pristojnostjo za usmerjanje policije v predkazenskih postopkih, ki jo smeta izvrševati minister ali državni tožilec, (p)ostala le še predmet urejanja podzakonskega akta.

    Primerjava črtane določbe ZODPol in izpodbijane določbe Uredbe o sodelovanju, po kateri se šteje, da je tožilec prevzel usmerjanje šele od trenutka, ko poda pisne usmeritve policiji, jasno kaže, da slednja zmanjšuje pomen in vlogo državnega tožilca v predkazenskem postopku, povečuje pa vlogo policije in ministra, ter s tem njun vpliv na predkazenski postopek. Izpodbijane določbe Uredbe o sodelovanju dejansko omogočajo policiji, preko določb ZODPol o usmerjanju in nadzoru pa tudi političnemu delu izvršilne veje oblasti (ministru), da lahko sama odloča, kdaj bo državni tožilec prevzel usmerjanje. Trenutek prevzema usmerjanja dela policije v predkazenskem postopku se tako premika v sfero ministra, torej politično odvisnega akterja, s čimer se nedopustno posega v ustavnopravni položaj državnega tožilca.

    Z veljavnimi določbami Uredbe o sodelovanju se tako odpravlja do sedaj uveljavljen način usmerjanja, birokratizira se operativno sodelovanje in - kar je bistveno - omogoča se vpliv politike na konkretne predkazenske postopke in delo državnega tožilca.

     

  • Danes sta pred ministrom za pravosodje Marjanom Dikaučičem in generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo prisegla nova okrajna državna tožilca.

    Ana Toni bo delo opravljala na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, Željko Breglec pa na Okrožnem državnem tožilstvu v Novem mestu.

    Generalni državni tožilec RS jima je čestital ob prisegi na funkcijo državnih tožilcev ter jima zaželel veliko uspehov na novi in izjemno odgovorni državnotožilski poti.

  • Na slovesnosti ob Dnevu pravosodja v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju so podelili priznanja lanskoletnim dobitnikom za dosežke v pravosodju. Slovesnost je bila novembra 2021 prestavljena zaradi epidemije covid-19.

    Dobitniki priznanj na državnem tožilstvu so:

    Nedica Merlo, okrožna državna tožilka svétnica na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru, vodja zunanjega oddelka v Postojni je prejemnica medalje za življenjsko delo;

    Darko Kežman,  okrožni državni tožilec svétnik na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju je prejemnik medalje za izjemne delovne uspehe in prizadevanja;

    Sebastijan Rakovec, vodja službe za informacijsko podporo na Vrhovnem državnem tožilstvu RS je prejemnik medalje za izjemne delovne uspehe in prizadevanja;

    Ivanka Švab, vodja Urada na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, v pokoju od 1. 8. 2021, je prejemnica medalje za izjemne delovne uspehe in prizadevanja;

    Jožefa Drmaž, vodja Vpisnikov na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem, v pokoju od septembra 2021, je prejemnica medalja za življenjsko delo na področju pravosodja.

  • Na slovesnosti ob odprtju sodnega leta 2022 je generalni državni tožilec Drago Šketa javnost med drugim seznanil s prioritetami in pomembnejšimi izzivi državnega tožilstva. Prioriteti dela državnih tožilcev v letu, ki je pred nami, sta med drugim nadaljevanje procesa digitalizacije in prizadevanja za izpopolnitev kadrovskega manjka na državnih tožilstvih.  

    Generalni državni tožilec je v svojem govoru obsodil tudi agresijo na Ukrajino in prisotne seznanil s svojim pismom podpore tožilskim kolegom, ki so se znašli v vojni.  

  • Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS obsojamo agresijo na samostojno in suvereno Ukrajino in se zavzemamo za reševanje konfliktov po mirni poti. Ob tem izražamo polno solidarnost in podporo vsem prebivalcem Ukrajine ter obžalujemo nasilje, še posebej, ko to privede do človeških žrtev in humanitarne katastrofe.

  • V nadaljevanju objavljamo obširna pojasnila v zvezi z obiskom generalnega državnega tožilca Draga Škete na sedežu Evropskega javnega tožilstva v Luksemburgu dne 27. 1. 2022 ter pojasnila o obisku generalnega državnega tožilca Draga Škete v Ruski federaciji od 11. do 13. januarja. Prilagamo tudi pismo generalnega državnega tožilca Draga Škete evropski glavni tožilki Lauri Kövesi ter Program sodelovanja.

     

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa je na povabilo glavne evropske tožilke Laure Kövesi obiskal Evropsko javno tožilstvo (EJT), kjer se je med delovnim obiskom podrobneje seznanil z operativnimi dejavnostmi EJT in s podporo, ki jo le ta zagotavlja evropskim delegiranim tožilcem. Med obiskom v Luksemburgu je generalnega državnega tožilca sprejel tudi predsednik Sodišča EU Koen Lenaerts.

     

     

  • Na Državnotožilskem svetu sta pred predsednikom Igorjem Lučovnikom in ob prisotnosti generalnega državnega tožilca Draga Škete prisegla vodji Okrožnega državnega tožilstva v Kranju, višja državna tožilka Marinka Marija Jeraj in vodja Okrožnega državnega tožilstva v Krškem, višji državni tožilec Robert Renier.

 

URADNE URE

  • v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure

  • sreda od 9. do 12. in od 14. do 16. ure

  • na delovna dneva 24. in 31. decembra od 9. do 12. ure.

linkedIn

Dostopnost

Politika zasebnosti

Informacije javnega značaja