Mediji

Okrožno sodišče na Ptuju je obtoženca za sostorilstvo pri umoru žene marca leta 2024 na Ptuju spoznalo za krivega očitanega kaznivega dejanja umora po 1. točki 116. člena KZ-1  v zvezi z drugim odstavkom 20. člena istega zakona.

Sodišče je obtožencu izreklo kazen 30 let zapora, ki je po zakonu najvišja predpisana kazen za tovrstno kaznivo dejanje, ter mu do pravnomočnosti sodbe oziroma do nastopa kazni podaljšalo odrejeni pripor; s tem je  v celoti sledilo predlogu tožilstva, ki je uspelo dokazati, da je obtoženi v sostorilstvu kriv za umor žene in matere njunih štirih otrok na grozovit in zahrbten način.

Več Sodišče sledilo predlogu kazni ODT na Ptuju za sostorilstvo pri umoru žene

Specializirano državno tožilstvo je doseglo obsodilno sodbo z izrečeno zaporno kaznijo za štiri obtožene, ki so z goljufijo in zlorabo položaja povzročili premoženjsko škodo trem pokojninskim skladom in sicer: Kapitalskemu vzajemnemu pokojninskemu skladu (KVPS) in Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ) škodo v skupni vrednosti najmanj 666 tisoč evrov, ter Prvemu pokojninskemu skladu (KS PPS) v višini najmanj 180 tisoč evrov.

Oškodovanje sta prvo in drugoobtoženi  storila z namenom, da bi sebi in drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist z nakupom prednostnih delnic HIT2 po bistveno previsoki ceni. Z lažnim prikazovanjem relevantnih okoliščin sta preslepila predsednika uprave KAD d.d. , da je odobril nakup delnic po bistveno višji ceni od dejanske in sicer po ceni 33 evrov za delnico, medtem ko je bila dejanska cena največ 21 evrov za delnico. Nato sta pri upravljanju premoženja  v pokojninskem skladu KS PPS, s katerim sta upravljala v okviru svojih pooblastil v imenu Kapitalske družbe d.d., podpisala obrazec z nalogom za odobritev nakupa večjega števila delnic HIT2 za stroškovno mesto KS PPS po ceni 33 evrov za delnico. Tretje in četrtoobtoženi  pa sta k goljufiji odločilno prispevala, pri dejanju zlorabe položaja ali pravic pa naklepoma pomagala, saj sta poskrbela, da je Kapitalska družba d.d. delnice po previsoki ceni dejansko kupila.

Sodišče je vse štiri obtožene spoznalo za krive in jim izreklo zaporne kazni in sicer za prvoobtoženega enotno kazen dve leti in šest mesecev zapora, za drugoobtoženega pa enotno kazen treh let zapora; ostalima dvema je sodišče prisodilo enotno kazen dveh let in šest mesecev zapora ter enotno kazen enega leta in deset mesecev zapora.

Sodba še ni pravnomočna.

Več Specializirano državno tožilstvo doseglo obsodilno sodbo z izrečeno zaporno kaznijo za štiri obtožene zaradi zlorabe položaja in ogoljufanja treh pokojninskih skladov

Vrhovno sodišče RS je z odločbo II Ips 49/2024 in II Ips 50/2024 z dne 7. 2. 2025 ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi v pravdnem postopku. Ugotovilo je, da sta sodišči prve in druge stopnje kršili šesti odstavek 108. člena, šesti odstavek 324. člena ter 336. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Vrhovno sodišče RS je pri tem pojasnilo, da pritožba, ki ni vložena v zadostnem številu izvodov ni nepopolna. V takšnem primeru mora zato sodišče vložnika skladno s šestim odstavkom 108. člena ZPP (ki se uporablja tudi v postopku s pritožbo) pozvati, da naj v določenem roku predloži dodatne izvode pritožbe, in šele, če ne ravna po tem nalogu, pritožbo zavrže. Pravni pouk, podan v sodbi sodišča prve stopnje, v katerem je bila stranka opozorjena, da bo sodišče pritožbo, ki ne bo vložena v zadostnem številu izvodov, takoj zavrglo, ne da bi stranko pozivalo k predložitvi manjkajočih izvodov, je napačen. Takojšnje zavrženje pritožbe brez poprejšnjega pozivanja k predložitvi manjkajočega izvoda je nepravilno in pomeni tudi kršitev strankine pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, katere bistvo je ravno vsebinska obravnava pritožbenih navedb.

S tem je Vrhovno sodišče v celoti pritrdilo stališču, za katerega se je v zahtevi za varstvo zakonitosti zavzemalo Vrhovno državno tožilstvo RS.

Več Vrhovno sodišče RS ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, vloženi v pravdnem postopku