Skoči do osrednje vsebine

Mediji

VDT

Aktualno

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa se je 24. maja 2023 na povabilo generalne državne tožilke Republike Hrvaške Zlate Hrvoj-Šipek  z  delegacijo Vrhovnega državnega tožilstva RS v Poreču udeležil okrogle mize in regionalnega sestanka državnih tožilcev Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Udeleženci srečanja so razpravljali o možnostih, kako izboljšati pregon kaznivih dejanj s področja okoljske kriminalitete, ki predstavljajo že četrto najbolj dobičkonosno dejavnost na področju organiziranega kriminala za  trgovino z ljudmi, mamili in orožjem.   Med drugim je bila vsebina sestanka posvečena možnostim zaščite ogroženih živalskih vrst ter kazenskopravni zaščiti ter pregledu dela inšpekcijskih služb, policije in tožilstva, ki se vsak na svojem področju dela soočajo z odkrivanjem in pregonom tovrstnih kaznivih dejanj.

  • Generalni državni tožilec na MLA diplomatski konferenci poudaril pomen sprejetja konvencije

     

    Generalni državni tožilec Drago Šketa je v svojem nagovoru na MLA diplomatski konferenci, ki poteka v Ljubljani od 15. do 26 maja dejal, da pomeni konferenca pomemben mejnik v skupnih prizadevanjih za zagotovitev pravice žrtvam najhujših zločinov, kar jih pozna človeštvo.

    Po mnenju generalnega državnega tožilca pomeni sprejetje Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (Konvencija MLA) dokaz zavezanosti mednarodne skupnosti, da podpira pravno državo in ščiti temeljne pravice in svoboščine vseh ljudi. Genocid, hudodelstva zoper človečnost  in vojna hudodelstva so med najhujšimi zločini, ki jih ljudje zagrešijo drug proti drugemu. Ti zločini povzročajo neizmerno trpljenje in uničenje, razdirajo skupnosti in puščajo travmo, ki lahko traja več generacij. Takšni zločini ne smejo ostati nekaznovani, storilci pa morajo za svoja dejanja odgovarjati. To je mogoče storiti le z učinkovitim preiskovanjem kaznivih dejanj, da bo storilce mogoče odkriti in uspešno vršiti kazenski pregon.  

    Kot je poudaril, bo ta konvencija ustvarila pravno podlago za boljše in bolj učinkovito sodelovanje med državami in zagotovila, da se odgovorni za te zločine ne bodo mogli izogniti roki pravice s prečkanjem meja. Poleg tega bo to sodobno mednarodno pravno orodje za praktike, vključno z nacionalnimi in mednarodnimi tožilci, preiskovalnimi sodniki, sodniki in uradniki za medsebojno pravno pomoč, ki bo zagotovilo veliko učinkovitejše zbiranje dokazov iz tujine in s tem učinkovitejši pregon teh mednarodnih kaznivih dejanj. S spodbujanjem tesnejšega sodelovanja med državami lahko povečamo učinkovitost naših prizadevanj, da storilce privedemo pred sodišče in zagotovimo pravico žrtvam. Učinkovito sodelovanje na preiskovalni in tožilski strani je ključnega pomena v vseh nadnacionalnih primerih, pri tako resnih kaznivih dejanjih pa bistveno.

    V zaključku svojega nagovora je generalni državni tožilec izrazil prepričanje, da bo MLA diplomatska  konferenca zgodovinski trenutek, ki bo utrl pot novemu obdobju mednarodnega sodelovanja v boju proti genocidu, hudodelstvom zoper človečnost, vojnim hudodelstvom in drugim mednarodnim zločinom, izid konference pa bo nedvomno močno vplival na življenja številnih ljudi po vsem svetu.

     

    Namen diplomatske konference, na kateri sodelujejo predstavniki držav članic OZN, opazovalk OZN ter predstavniki mednarodnih in nevladnih organizacij, so formalna pogajanja, ki bodo privedla do sprejema  Konvencije MLA. Diplomatska konferenca je ključni korak v okviru MLA pobude, ki jo vodi Slovenija, skupaj z Argentino, Belgijo, Mongolijo, Nizozemsko in Senegalom. Trenutno MLA pobudo, po zadnjih podatkih, podpira že okrog 80 držav z vsega sveta.

     

    V okviru diplomatske konference se je generalni državni tožilec ločeno sestal z glavnim tožilcem Tožilstva Bosne in Hercegovine Milenkom Kajganićem ter generalnim zveznim tožilcem dr. Petrom Frankom.

     

     

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa se je 16. in 17.  maja 2023 v Herceg Novem udeležil konference generalnih državnih tožilcev držav Zahodnega Balkana, v sklopu katere je bil podpisan Memorandum o sodelovanju na področju odnosov z javnostmi. Memorandum predvideva možnost neposredne izmenjave informacij med službami za odnose z javnostmi na državnih tožilstvih in kot so se strinjali podpisniki, predstavlja dodano vrednost na področju regionalnega sodelovanja državnih tožilstev na strokovni ravni.

    Podpisniki Memoranduma so poleg Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije in Vrhovnega državnega tožilstva Črne gore, ki je bilo glavni iniciator in organizator srečanja,  še Vrhovno državno tožilstvo Republike Srbije, Državno tožilstvo Republike Severne Makedonije , Generalno tožilstvo Republike Albanije, Tožilstvo Bosne in Hercegovine, Zvezno  tožilstvo Bosne in Hercegovine, Javno tožilstvo Republike Srbske ter Tožilstvo okrožja Brčko Bosne in Hercegovine.

    Ob tej priložnosti so organizatorji pripravili tudi delavnico za predstavnike služb za odnose z javnostmi, katere cilj je bil izmenjava izkušenj in postavljanje temeljev za nadaljnje sodelovanje.

     

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa je dne 11. in 12. maja 2023, na letnem delovnem obisku gostil generalnega prokuratorja Republike Avstrije, prof. dr. Franza Plöchla in njegovo delegacijo.

  • Danes je pred predsednico Državnega zbora mag. Urško Klakočar Zupančič in v prisotnosti državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje dr. Igorja Šoltesa in predsednika Državnotožilskega sveta RS Igorja Lučovnika, slavnostno zaprisegel dosedanji generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je bil s tem ponovno imenovan na mesto generalnega državnega tožilca RS za šestletni mandat.

     

    Po zaprisegi se je generalni državni tožilec v nagovoru zahvalil za izkazano zaupanje ter poudaril, da si bo prizadeval, da bo Državno tožilstvo Republike Slovenije še naprej usmerjalo vse svoje moči v uresničitev svojega temeljnega cilja – zagotavljanja uspešnega, ustreznega in zanesljivega kazenskega pregona za vsa kazniva dejanja in s tem okrepilo zaupanje - tako strokovne - kot tudi laične javnosti v neodvisnost in objektivnost – vrlini skozi prizmo katerih bo tožilska organizacija še naprej prispevala k ustvarjanju pravičnega in učinkovitega pravosodja, vse v interesu krepitve pravne in socialne države.

     

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa ter dekan prof.dr. Saša Zagorc sta podpisala Sporazum o sodelovanju med Vrhovnim državnim tožilstvom RS (VDT RS) in Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, po katerem si bo Pravna fakulteta UL prizadevala, da se bodo njeni študenti seznanjali s poslovanjem in delovanjem VDT RS in ustvarjala pogoje za sodelovanje zaposlenih na VDT RS v pedagoškem procesu fakultete, medtem ko si bo VDT RS prizadevalo omogočiti vključevanje študentov v praktično delo in pridobivanje izkušenj pri delu v državnotožilskih organizacijah. Pravna fakulteta bo v sklopu sodelovanja tudi vabila državne tožilce in strokovne sodelavce, da predavajo, so somentorji pri magistrskih nalogah in da na druge načine sodelujejo v pedagoškem procesu ter po možnosti tudi pri raziskovalnem delu.

  • Na spletni strani Vrhovnega državnega tožilstva RS je objavljeno Skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2022. Poročilo je dostopno tukaj.

    Skupno letno poročilo prikazuje uspešnost, učinkovitost in gospodarnost državnotožilske organizacije. Zbrani statistični podatki izkazujejo, da smo kljub kadrovski stiski leto 2022 zaključili uspešno in v skladu z zastavljenimi cilji.

    Ob malenkostnem povečanju pripada glede na preteklo leto so državna tožilstva od skupno 24.753 prejetih kazenskih ovadb rešila 24.468 kazenskih ovadb, kar predstavlja 98,8-odstotno stopnjo obvladovanja pripada.

    Državna tožilstva so leta 2022 prejela 6.674 sodnih odločb, kar je malenkost več kot leta 2021. Od tega je bilo kar 5.924 obsodb polnoletnih obdolžencev (89 %), kar je primerljiv delež kot leta 2021 in višji kot prejšnja leta, ko se je gibal v okviru razlike ene odstotne točke med 86 % in 87 %.

    Osrednje in temeljno kaznivo dejanje na področju gospodarske kriminalitete ostaja kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ oziroma kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1. Državna tožilstva so v letu poročanja zoper polnoletne osebe prejela kazenske ovadbe za 299 kaznivih dejanj, kar v primerjavi z letom prej pomeni povečanje pripada tovrstnih zadev za 8 %. Državni tožilci so zoper fizične osebe vložili obtožne akte za 69 kaznivih dejanj. Sodišča so na podlagi obtožnih aktov izrekla obsodilno sodbo za 48 kaznivih dejanj (55 % več kot leta 2021), oprostilno sodbo za 27 kaznivih dejanj (za 13 kaznivih dejanj več kot leta 2021) in zavrnilno sodbo za pet kaznivih dejanj, kar je dve manj kot v letu prej. V zadevah za 306 kaznivih dejanj sodišče še ni izreklo prvostopenjske sodbe.

    Glede korupcijskih kaznivih dejanj so državna tožilstva v letu 2022 prejela kazenske ovadbe za več kot polovico manjše število kaznivih dejanj kot leta 2021, tako zoper fizične kot tudi zoper pravne osebe. Število zaznanih tovrstnih kaznivih dejanj je bilo nekoliko višje kot leta 2020, ko je bil upad zelo izrazit, vendar nižje kot v letih pred epidemijo COVID-19.

    Državni tožilci so v zadnjih petih letih na različne načine v povprečju dokončno rešili več kot 78 % vseh prejetih ovadb, kar pomeni, da te zadeve niso prišle do preiskave ali sojenja. Če pa upoštevamo še izjave o priznanju krivde na prvem predobravnavnem naroku, pa lahko ocenimo, da so bila sodišča razbremenjena glavnih obravnav in s tem vsebinskih odločanj v kazenskih zadevah in so v povprečju v zadnjih petih letih morala vsebinsko odločati le v 9,83 % zadev.

     

    Ob zgolj 75% zasedenosti predvidenega števila mest državnih tožilcev v letu 2022 ocenjujemo, da so dobri doseženi rezultati posledica skrajne optimizacije in povečanih prizadevanj državnih tožilcev in vsega tožilskega osebja. V primerjavi z letom poprej je bilo zapolnjenih 12 mest več, vendar ob dejstvu, da je bila večina postopkov imenovanj novih državnih tožilcev zaključenih proti koncu leta poročanja, vpliva povečanja zasedenih mest na učinkovitosti državnotožilske organizacije še ni bilo.

    Skupno letno poročilo za leto 2022

    Redno osveževani statistični podatki državnega tožilstva so dostopni na povezavi.