Mediji

Generalni državni tožilec RS Drago Šketa je z delegacijo Specializiranega državnega tožilstva RS sprejel predstavnike Ministrstva za notranje zadeve, Carinske uprave, Uprave za finančno policijo Republike Severne Makedonije ter predstavnike Osnovnega državnega tožilstva in Osnovnega državnega tožilstva za pregon organiziranega kriminala in korupcije iz Skopja.

Na sestanku na Vrhovnem državnem tožilstvu RS so se - v prisotnosti predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve RS, Finančne uprave RS in Centra za evropsko prihodnost - pogovarjali o izvajanja programa mednarodne razvojne pomoči Republike Slovenije Republiki Severni Makedoniji na področju finančnih preiskav.

Severna Makedonija v skladu s priporočili Evropske komisije krepi svoje delovanje na področju izboljšanja učinkovitosti kazenskega pregona v boju proti nekaterim oblikam kriminala, kot sta pranje denarja in finančni kriminal.

Izvajanje finančnih preiskav, ki vodi do odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem in premoženja nezakonitega izvora je orožje, ki ga makedonski organi preiskovanja in pregona v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji uporabljajo vse pogosteje in vedno bolj uspešno.

Slovenija Makedoniji na tej poti nudi podporo in pomoč preko mednarodnega razvojnega sodelovanja. Zadnji delovni obisk je pokazal, da so makedonske institucije in preiskovalni organi dosegli izjemen napredek na področju učinkovitejšega izvajanja finančnih preiskav, kar so potrdili ne le njihovi slovenski kolegi-mentorji, temveč tudi udeleženci sami.  

Udeleženci delovnega obiska so izrazili zahvalo Sloveniji za prijateljsko pomoč in stalno podporo prizadevanjem Severne Makedonije pri izvajanju reform na poti v EU, slovenski sogovorniki pa so jim zagotovili, da lahko nanjo  računajo tudi v prihodnje.  

Več Pogovori s predstavniki Republike Severne Makedonije o finančnih preiskavah

Višje sodišče v Kopru je ugodilo pritožbi Posebnega oddelka v zadevi, v kateri je bila 22.2.2019 vložena obtožba zoper policista zaradi kaznivih dejanj, ki jih je storil od decembra 2015 do septembra 2016 zoper (takrat) tri mladoletne oškodovance, tako da jih je kot policist ustrahoval, jih neupravičeno osebno preiskoval in zoper njih uporabil fizično silo, da bi iz njih izvlekel priznanje čigave je 0,37g prepovedane konoplje.

Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu RS (Posebni oddelek) je 22. 2. 2019 na Okrožno sodišče v Kopru vložil obtožbo zoper policista zaradi treh kaznivih dejanj izsiljevanje izjave po prvem odstavku 267. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), kaznivega dejanja oviranje pravosodnih organov po prvem odstavku 286. člena KZ-1, kaznivega dejanja neupravičene osebne preiskave po drugem in prvem odstavku 136. člena KZ-1 in kaznivega dejanja kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic po 266. členu KZ-1, katera je policist storil v času od decembra 2015 do septembra 2016 zoper takrat tri mladoletne oškodovance stare od 15 do 16 let, tako da jih je kot policist ustrahoval, jih neupravičeno osebno preiskoval in zoper njih uporabil fizično silo, da bi iz njih izvlekel priznanje čigave je 0,37 g prepovedane konoplje. Tožilka je predlagala enotno kazen treh let zapora in varnostni ukrep prepoved opravljanja poklica policista za čas petih let.

S sodbo Okrožnega sodišča v Kopru je bil policist 12. 7. 2021 spoznan za krivega vseh kaznivih dejanj, razen kaznivega dejanja oviranje pravosodnih organov po prvem odstavku 286. člena KZ-1, za katerega je bil oproščen. Izrečena mu je bila enotna kazen 1 leto in 6 mesecev zapora. Tožilka se je na sodbo pritožila.

Višje sodišče v Kopru je pritožbi ugodilo, tako, da je policistu kazen zvišalo na 2 leti in 6 mesecev zapora, v oprostilnem delu pa je zadevo vrnilo v novo sojenje.

Tožilka je prav tako v pritožbi ponovno predlagala varnostni ukrep prepoved opravljanja poklica, kateremu ni bilo ugodeno. Višje sodišče v Kopru je zapisalo, da varnostnega ukrepa ni izreklo, ker je bil policist po storjenih kaznivih dejanjih ocenjen kot odličen policist, ki je prejel tudi priznanja.

Več Višje sodišče v Kopru je ugodilo pritožbi Posebnega oddelka

Generalni državni tožilec Drago Šketa se je skupaj z delegacijo VDT RS, od 11. do 13. maja na Dunaju udeležil 13. konference Mreže generalnih tožilcev Evropske unije.

Udeleženci so se seznanili  z izkušnjami posameznih državnih tožilstev, kar zadeva dosedanje sodelovanje z EJT. Generalni državni tožilec Drago Šketa je v svoji predstavitvi  poudaril, da je imela uvedba EJT v Sloveniji za posledico največjo spremembo slovenskega kazenskega postopka. Spomnil je tudi na zaplete ob imenovanju evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije in se ob tej priložnosti javno zahvalil evropski glavni tožilki za močno in jasno izraženo podporo državnemu tožilstvu RS ter obema evropskima delegiranima tožilcema, ki jo je izkazala tudi s svojim obiskom na Vrhovnem državnem tožilstvu RS in nastopom na skupni tiskovni konferenci konec lanskega leta.

Udeleženci konference so v razpravah svoj poudarek namenili pogledu na prihodnost vzpostavitve in delovanja nacionalnih državnih tožilstev in nove vloge Eurojusta po začetku delovanja Evropskega javnega tožilstva (EJT). Svoj pogled na to sta v svojih govorih predstavila tudi evropska glavna tožilka Laura Kövesi in podpredsednik Eurojusta Boštjan Škrlec.

V luči trenutnih razmer so udeleženci konference podpisali izjavo glede dogajanja v Ukrajini, s katero so se zavzeli za čimprejšnje končanje vojne ter pomoč Ukrajini, predvsem pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj, povezanih z agresijo na ozemlju Ukrajine.«

Več Generalni državni tožilec z delegacijo VDT RS na Konferenci Mreže generalnih tožilcev Evropske unije (Nadal) na Dunaju