Skoči do osrednje vsebine

Mediji

VDT

Aktualno

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant se je na povabilo ministrice za pravosodje Andreje Katič udeležila mednarodne konference o krepitvi integritete in neodvisnosti kazenskega pravosodja na Zahodnem Balkanu, ki potekala 10. in 11. marca 2025 v Ljubljani.

    Generalna državna tožilka je na konferenci, ki so se je udeležili visoki predstavniki držav Zahodnega Balkana ter vidni predstavniki mednarodnih institucij, sodelovala v razpravi o vlogi žensk v pravosodju, kjer je med drugim govorila o feminizaciji tožilstva ter morebitnih posledicah in vzrokih, ki so privedli do neuravnotežene spolne strukture v slovenskem pravosodju.

    Ob robu konference se je generalna državna tožilka sestala z generalnim državnim tožilcem Črne Gore Miloradom Markovićem; beseda je tekla o aktualni problematiki obeh državnih tožilstev in o medsebojnem sodelovanju, udeležila pa se je tudi sestanka s črnogorskim pravosodnim ministrom Bojanom Božovićem in slovensko pravosodno ministrico Andrejo Katič.

     

  • Sodišče je sprejelo sporazum o priznanju krivde, ki ga je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru sklenilo z obtoženima več kaznivih dejanj in sicer: v zadevi davčne zatajitve v zvezi s prvim odstavkom 249. člena Kazenskega zakonika, v zvezi s kaznivim dejanjem davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika, v zadevi kaznivega dejanja zlorabe položaja  ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena Kazenskega zakonika ter šestimi kaznivimi dejanji ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1.

    Prvoobtoženemu je sodišče prisodilo dve leti zapora, pri čemer bo namesto kazni opravil delo v splošno korist. Obseg dela se izvrši tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela, obsojeni  pa se je zavezal, da bo do 27. 11.2024 plačal prispevek v višini  štiri tisoč evrov v dobrodelne namene.

    Drugoobtoženi je sodišče prisodilo leto in dva meseca zapora ter stransko denarno kazen tri tisoč evrov. Kazen se bo izvršila tako, da bo obsojena v roku treh let opravila delo v splošno korist, pri čemer se obseg dela določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela.

    Sodišče je prav tako sledilo predlogu ODT v Mariboru in odredilo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v višini 405.300,00 evrov za čas od 16.12. 2024 do 16.12. 2025.

  • Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant se je udeležila slavnostne otvoritve sodnega leta, ki ga je odprl predsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Miodrag Đorđević. Slednji se je v svojem govoru dotaknil aktualnih razmer v sodstvu, ki so jih v minulem letu, med drugim, zaznamovala prizadevanja za boljši položaj pravosodnih funkcionarjev na eni strani, ter številni poskusi spodkopavanja pravosodja na drugi. Med aktualnimi problemi pravosodja je predsednik Vrhovnega sodišča RS omenil tudi upad zanimanja za sodniški poklic v zadnjih nekaj letih ter aktualna prizadevanja za nadaljnjo digitalizacijo pravosodja.  Častni gost in slavnostni govornik prireditve je bil predsednik Kasacijskega sodišča Francije Christophe Soulard.

  • Pred predsednikom Državnotožilskega sveta mag. Harijem Furlanom, je v prisotnosti generalne državne tožilke dr. Katarine Bergant, prisegla nova vodja Okrožnega državnega tožilstva v Murski soboti, višja državna tožilka Desanka Novak.

  • Vrhovno sodišče RS je s sklepom II DoR 109/2024 z dne 18. 12. 2024 zavrnilo predlog za dopustitev revizije Vrhovnega državnega tožilstva RS, vložen v pravdnem postopku zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora. V sklepu je pojasnilo, da pravno vprašanje, kot ga je v predlogu za dopustitev revizije postavilo Vrhovno državno tožilstvo RS, glede na odločitev nižjih sodišč v isti zadevi ne ustreza kriterijem iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

    Z vložitvijo predloga za dopustitev revizije je državno tožilstvo, ki v postopkih zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora po samem zakonu zastopa Republiko Slovenijo, izčrpalo eno od zadnjih pravnih možnosti pri uveljavljanju svojega pravnega naziranja, da je v teh postopkih nadomestni odvzem v obliki premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora, ali denarnega zneska, ki ustreza tej vrednosti, že na podlagi sedaj veljavne ureditve Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) mogoč (dopusten) tudi v primerih, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe.

    Omenjena odločitev Vrhovnega sodišča RS hkrati potrjuje utemeljenost prizadevanj državnega tožilstva, da je potrebno v prihajajočo novelo ZOPNI uvrstiti določbo, ki bo upravičenje tako imenovanega nadomestnega odvzema premoženja nezakonitega izvora v primerih, ko njegov odvzem zaradi okoliščin, ki so nastopile že pred vložitvijo tožbe, ni mogoč, jasno predvidela.    

     

     

  • Vrhovno sodišče RS je s sklepom II Ips 8/2024 z dne 29. 11. 2024 ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, vloženi v sporu majhne vrednosti. Ugotovilo je, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo tretji namesto (pravilno) sedmi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

    Vrhovno sodišče RS je pri tem pojasnilo, da je treba v primerih, ko sodišče izda odločbo v sporu brez razpisanega naroka v sporih majhne vrednosti, uporabiti sedmi odstavek 163. člena ZPP (in ne tretjega, kot je to nepravilno zaključilo sodišče druge stopnje), kar pomeni, da lahko stranka zahteva povrnitev stroškov postopka na prvi stopnji v zakonskem roku 15 dni po prejemu takšne odločbe. S tem je v celoti pritrdilo stališču, za katerega se je v zahtevi za varstvo zakonitosti zavzemalo Vrhovno državno tožilstvo RS.

     

  • Vrhovno sodišče RS je s sklepom III Ips 27/2023 z dne 10. 12. 2024 ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, vloženi v postopku osebnega stečaja. Sklenilo je, da je sodišče druge stopnje, z izdajo izpodbijanega sklepa v postopku odpusta obveznosti, dolžniku prekršilo 1. točko petega odstavka 407. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

    Vrhovno sodišče je pri tem pojasnilo, da je sodišče v primeru, ko posamezen zakon pridobitev ali izgubo pravice ali statusa veže na stanje vpisa v kazenski evidenci, pri ugotavljanju te predpostavke vezano na stanje vpisa, kot ga izkazuje pristojni organ za vodenje te evidence. To velja tudi v primeru ugotavljanja ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. S tem je Vrhovno sodišče  v celoti pritrdilo stališču, za katerega se je v zahtevi za varstvo zakonitosti zavzemalo Vrhovno državno tožilstvo RS.

     

     

  • Vrhovno sodišče RS je s sklepom II Ips 36/2024 z dne 20. 11. 2024 ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, vloženi v izvršilnem postopku, in pri tem ugotovilo, da sta sodišči prve in druge stopnje pri odločanju o omejitvah izvršbe na dolžnici vrnjenem znesku razlike med odmerjeno dohodnino in med letom plačano akontacijo zmotno uporabili določbe 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (omejitve izvršbe) in 37. člena Zakona o dohodnini (dohodek iz delovnega razmerja).

    V obrazložitvi sklepa je Vrhovno sodišče RS pojasnilo, da znesek, ki je bil dolžnici vrnjen kot razlika med akontacijo dohodnine in odmerjeno dohodnino, ohranja svojo izvirno obliko obdavčljivih dohodkov, med katerimi je tudi dohodek iz delovnega razmerja, za katerega veljajo omejitve izvršbe. S tem je v celoti pritrdilo stališču Vrhovnega državnega tožilstva RS.         

     

  • Na Ministrstvu za pravosodje RS  je priseglo pet novih državnih tožilcev. Lea Štampek in Robert Pangrič bosta  okrajna državna tožilca na ODT v Krškem,  Alenka Oberski bo okrajna državna tožilka na ODT v Mariboru, Anja Golčer Kuzmič in Mojca Kert pa sta novi okrajni državni tožilki na ODT v Celju.

  • Skupinska slika zbor državnih tožilcev

    Letošnjega tradicionalnega, že 29. zbora državnih tožilcev, ki poteka 2. in 3. decembra v Portorožu, so se udeležili številni visoki gostje, med njimi glavna evropska tožilka Laura  Kövesi, predsednik Ustavnega sodišča RS prof. dr. Matej Accetto, ministrica za pravosodje RS Andreja Katič, minister za notranje zadeve RS Boštjan Poklukar, varuh človekovih pravic Peter Svetina, generalna državna odvetnica dr. Ana Kerševan in mnogi drugi.

    Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant je, kot osrednja govornica na prireditvi izpostavila, da se slovensko tožilstvo osredotoča na tri bistvene prvine dela, ki so značilne za vse uspešne pravosodne sisteme, na učinkovitost, strokovnost in neodvisnost delovanja. Ozrla se je na iztekajoče se leto, ki je bilo posebno predvsem zaradi zastoja pri izvršitvi odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovila neustavnost odmere sodniških in posledično tožilskih plač, kar je botrovalo stavki državnih tožilcev. Kot je poudarila, je šlo za neobičajen način boja za pravice pravosodnih funkcionarjev v urejenih pravnih sistemih, v katerih se odločitve Ustavnega sodišča spoštujejo. Ob tem je bilo še pomembnejše  prizadevanje za priznanje izenačenega statusa državnih tožilcev in sodnikov, ki pomeni veliko več, kot le izenačitev materialnega položaja. Vezanost na položaj sodnikov pomeni za tožilstvo jasno in nedvoumno priznanje njegove avtonomnosti in samostojnosti organa pravosodja v širšem smislu.

    Kljub pozitivnemu kadrovskemu trendu je generalna državna tožilka opozorila, da  državno tožilstvo še vedno deluje kadrovsko oslabljeno. Slednje zahteva skrajno optimizacijo delovnih procesov, posebej na kadrovsko najbolj oslabljenih in najbolj obremenjenih državnih tožilstvih, kjer se, med drugim, dnevno srečujejo z  zadevami, povezanimi z nezakonitimi migracijami. Dotaknila se je tudi  nujne digitalizacije poslovanja in težko pričakovane prenove tožilske zakonodaje z uvedbo enovitega državnega tožilca, kar bo, v primeru sprejetja, skrajšalo izbirne postopke in omogočilo hitrejši vstop večjega števila mladih tožilcev.

    Kot naslednji izziv  je omenila  kompleksne in obsežne predkazenske postopke v primerih organiziranega, gospodarskega in finančnega kriminala, ki so visoko med prioritetami njene politike pregona, pri čemer dvig dokaznih standardov in zaostritev pogojev za pridobivanje telekomunikacijskih in bančnih podatkov prinaša še dodatne ovire.

    Generalna državna tožilka je svoj govor sklenila z zahvalo vsem, ki so s svojim predanim delom in kolegialnostjo prispevali k uspehu celotne državnotožilske organizacije v minulem letu.

    Zbrane so nagovorili tudi glavna evropska tožilka Laura Kövesi, ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, prireditev pa je povezovala vrhovna državna tožilka Mirjam Kline.

    Poleg osrednje slovesnosti je v Portorožu potekal tudi obširnejši izobraževalni program v okviru organizacije Centra za izobraževanje v pravosodju (CIP) in pod vodstvom vrhovne državne tožilke Mirjam Kline.

    Govor generalne državne tožilke dr. Katarine Bergant

     

     

 

URADNE URE

  • v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure

  • sreda od 9. do 12. in od 14. do 16. ure

  • na delovna dneva 24. in 31. decembra od 9. do 12. ure.

linkedIn

Dostopnost

Politika zasebnosti

Informacije javnega značaja

Zemljevid strani