Skoči do osrednje vsebine

Mediji

VDT

Aktualno

  • Generalni državni tožilec RS Drago Šketa je danes na odboru za pravosodje v Državnem zboru RS predstavil Skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2022.  

  • V Moravskih Toplicah so se 9. junija končali letošnji Izobraževalni dnevi Vrhovnega državnega tožilstva RS in Društva državnih tožilcev Slovenije.

    Po uvodnem pozdravu predstavnice Centra za izobraževanje v pravosodju in vodje Oddelka za kazenske zadeve na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, so udeleženci v dveh dneh lahko prisluhnili številnim predavanjem  z različnih področij, kot so kibernetski kriminal, korupcija in tuje podkupovanje, forenzični intervju, pogled kriminalistike na problem mučenja živali, podrobnejši predstavitvi obdukcije v primeru mučenja živali ter problem nezakonitega lova lovce; seznanili so se z aktualnimi novostmi v Eurojustu, s predstavitvijo skupnih preiskovalnih skupin kot enega od učinkovitih orodij za mednarodno sodelovanje, ter s predstavitvijo  dela v Hiši za otroke, vključno z usposabljanjem za izvajanje psihosocialne pomoči in terapij v Hiši za otroke,  dogodek pa zaključili z občnim zborom Društva državnih tožilcev Slovenije.

     

  • Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani v odmevni zadevi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po 297. členu KZ-1 zoper avtorja zapisa (glose) in odgovornega urednika tednika Demokracija.  

    Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je septembra leta 2021zaradi spornega članka v omenjenem tedniku vložilo obtožni predlog zoper dve osebi, ki ju je Okrajno sodišče v Ljubljani septembra leta 2022 spoznalo za krivi po 297. členu KZ-1 in ju obsodilo na pogojno petmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let ter na pogojno šestmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.

    Višje sodišče v Ljubljani je pritožbi obdolženih zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

     

  • Študenti Pravne fakultete Univerze v Mariboru so obiskali Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (VDT RS), kjer so po pozdravnem nagovoru  generalnega državnega tožilca RS Draga Škete prisluhnili vrhovni državni tožilki in vodji Oddelka za kazenske zadeve na VDT RS Mirjam Kline, ki jim je pojasnila organizacijo državnega tožilstva ter jih ob posameznih primerih seznanila z delom državnih tožilcev v kazenskem postopku.   

  • Delovna skupina za obravnavo strokovnih in praktičnih vprašanj, povezanih z obravnavo kaznivih dejanj s kibernetskimi elementi, pod vodstvom državne tožilke, vodje Strokovno informacijskega centra na Vrhovnem državnem tožilstvu RS Anite Veternik, je v svoja redna srečanja vključila tudi izobraževanja za tožilce.

    Predstavniki Generalne policijske uprave so 3. maja podrobneje predstavili delovanje njihovega Oddelka za operativne informacijsko-komunikacijske tehnologije, 29. maja pa sta predstavnika Sektorja za gospodarsko kriminaliteto, Oddelek za finančno kriminaliteto in pranje denarja, predstavila delo policije na področju spletnih goljufij. Beseda je tekla predvsem o najpogostejših težavah in izzivih, ki jih tožilstvo in policija vsak na svojem področju srečujeta pri svojem delu ter o  možnostih tesnejšega sodelovanja in skupnih izobraževanjih. Gre za zelo aktualno področje, saj številke in posledično tudi škoda, ki jo povzročajo kazniva dejanja s področja kibernetskega kriminala močno naraščajo in predvidoma se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Poseben izziv, med drugim, predstavljajo goljufije organiziranih hudodelskih združbe v tujini, oškodovanci pa so razpršeni po celem svetu.

     Delovna skupina ima v načrtu tudi pripravo smernic za državne tožilce, ki bodo služile kot pripomoček pri obravnavi in pregonu kaznivih dejanj z elementi kibernetske kriminalitete, zbor najbolj pogostih vprašanj in dobrih praks s tega področja, razmislili pa bodo tudi o pripravi predlogov za spremembo procesne in materialne zakonodaje (ZKP, KZ-1).

     

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa se je 24. maja 2023 na povabilo generalne državne tožilke Republike Hrvaške Zlate Hrvoj-Šipek  z  delegacijo Vrhovnega državnega tožilstva RS v Poreču udeležil okrogle mize in regionalnega sestanka državnih tožilcev Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Udeleženci srečanja so razpravljali o možnostih, kako izboljšati pregon kaznivih dejanj s področja okoljske kriminalitete, ki predstavljajo že četrto najbolj dobičkonosno dejavnost na področju organiziranega kriminala za  trgovino z ljudmi, mamili in orožjem.   Med drugim je bila vsebina sestanka posvečena možnostim zaščite ogroženih živalskih vrst ter kazenskopravni zaščiti ter pregledu dela inšpekcijskih služb, policije in tožilstva, ki se vsak na svojem področju dela soočajo z odkrivanjem in pregonom tovrstnih kaznivih dejanj.

  • Generalni državni tožilec na MLA diplomatski konferenci poudaril pomen sprejetja konvencije

     

    Generalni državni tožilec Drago Šketa je v svojem nagovoru na MLA diplomatski konferenci, ki poteka v Ljubljani od 15. do 26 maja dejal, da pomeni konferenca pomemben mejnik v skupnih prizadevanjih za zagotovitev pravice žrtvam najhujših zločinov, kar jih pozna človeštvo.

    Po mnenju generalnega državnega tožilca pomeni sprejetje Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (Konvencija MLA) dokaz zavezanosti mednarodne skupnosti, da podpira pravno državo in ščiti temeljne pravice in svoboščine vseh ljudi. Genocid, hudodelstva zoper človečnost  in vojna hudodelstva so med najhujšimi zločini, ki jih ljudje zagrešijo drug proti drugemu. Ti zločini povzročajo neizmerno trpljenje in uničenje, razdirajo skupnosti in puščajo travmo, ki lahko traja več generacij. Takšni zločini ne smejo ostati nekaznovani, storilci pa morajo za svoja dejanja odgovarjati. To je mogoče storiti le z učinkovitim preiskovanjem kaznivih dejanj, da bo storilce mogoče odkriti in uspešno vršiti kazenski pregon.  

    Kot je poudaril, bo ta konvencija ustvarila pravno podlago za boljše in bolj učinkovito sodelovanje med državami in zagotovila, da se odgovorni za te zločine ne bodo mogli izogniti roki pravice s prečkanjem meja. Poleg tega bo to sodobno mednarodno pravno orodje za praktike, vključno z nacionalnimi in mednarodnimi tožilci, preiskovalnimi sodniki, sodniki in uradniki za medsebojno pravno pomoč, ki bo zagotovilo veliko učinkovitejše zbiranje dokazov iz tujine in s tem učinkovitejši pregon teh mednarodnih kaznivih dejanj. S spodbujanjem tesnejšega sodelovanja med državami lahko povečamo učinkovitost naših prizadevanj, da storilce privedemo pred sodišče in zagotovimo pravico žrtvam. Učinkovito sodelovanje na preiskovalni in tožilski strani je ključnega pomena v vseh nadnacionalnih primerih, pri tako resnih kaznivih dejanjih pa bistveno.

    V zaključku svojega nagovora je generalni državni tožilec izrazil prepričanje, da bo MLA diplomatska  konferenca zgodovinski trenutek, ki bo utrl pot novemu obdobju mednarodnega sodelovanja v boju proti genocidu, hudodelstvom zoper človečnost, vojnim hudodelstvom in drugim mednarodnim zločinom, izid konference pa bo nedvomno močno vplival na življenja številnih ljudi po vsem svetu.

     

    Namen diplomatske konference, na kateri sodelujejo predstavniki držav članic OZN, opazovalk OZN ter predstavniki mednarodnih in nevladnih organizacij, so formalna pogajanja, ki bodo privedla do sprejema  Konvencije MLA. Diplomatska konferenca je ključni korak v okviru MLA pobude, ki jo vodi Slovenija, skupaj z Argentino, Belgijo, Mongolijo, Nizozemsko in Senegalom. Trenutno MLA pobudo, po zadnjih podatkih, podpira že okrog 80 držav z vsega sveta.

     

    V okviru diplomatske konference se je generalni državni tožilec ločeno sestal z glavnim tožilcem Tožilstva Bosne in Hercegovine Milenkom Kajganićem ter generalnim zveznim tožilcem dr. Petrom Frankom.

     

     

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa se je 16. in 17.  maja 2023 v Herceg Novem udeležil konference generalnih državnih tožilcev držav Zahodnega Balkana, v sklopu katere je bil podpisan Memorandum o sodelovanju na področju odnosov z javnostmi. Memorandum predvideva možnost neposredne izmenjave informacij med službami za odnose z javnostmi na državnih tožilstvih in kot so se strinjali podpisniki, predstavlja dodano vrednost na področju regionalnega sodelovanja državnih tožilstev na strokovni ravni.

    Podpisniki Memoranduma so poleg Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije in Vrhovnega državnega tožilstva Črne gore, ki je bilo glavni iniciator in organizator srečanja,  še Vrhovno državno tožilstvo Republike Srbije, Državno tožilstvo Republike Severne Makedonije , Generalno tožilstvo Republike Albanije, Tožilstvo Bosne in Hercegovine, Zvezno  tožilstvo Bosne in Hercegovine, Javno tožilstvo Republike Srbske ter Tožilstvo okrožja Brčko Bosne in Hercegovine.

    Ob tej priložnosti so organizatorji pripravili tudi delavnico za predstavnike služb za odnose z javnostmi, katere cilj je bil izmenjava izkušenj in postavljanje temeljev za nadaljnje sodelovanje.

     

  • Generalni državni tožilec Drago Šketa je dne 11. in 12. maja 2023, na letnem delovnem obisku gostil generalnega prokuratorja Republike Avstrije, prof. dr. Franza Plöchla in njegovo delegacijo.

  • Danes je pred predsednico Državnega zbora mag. Urško Klakočar Zupančič in v prisotnosti državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje dr. Igorja Šoltesa in predsednika Državnotožilskega sveta RS Igorja Lučovnika, slavnostno zaprisegel dosedanji generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je bil s tem ponovno imenovan na mesto generalnega državnega tožilca RS za šestletni mandat.

     

    Po zaprisegi se je generalni državni tožilec v nagovoru zahvalil za izkazano zaupanje ter poudaril, da si bo prizadeval, da bo Državno tožilstvo Republike Slovenije še naprej usmerjalo vse svoje moči v uresničitev svojega temeljnega cilja – zagotavljanja uspešnega, ustreznega in zanesljivega kazenskega pregona za vsa kazniva dejanja in s tem okrepilo zaupanje - tako strokovne - kot tudi laične javnosti v neodvisnost in objektivnost – vrlini skozi prizmo katerih bo tožilska organizacija še naprej prispevala k ustvarjanju pravičnega in učinkovitega pravosodja, vse v interesu krepitve pravne in socialne države.

     

 

URADNE URE

  • v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure

  • sreda od 9. do 12. in od 14. do 16. ure

  • na delovna dneva 24. in 31. decembra od 9. do 12. ure.

linkedIn

Dostopnost

Politika zasebnosti

Informacije javnega značaja