Vrhovno državno tožilstvo

Generalna državna tožilka

dr. Katarina BERGANT

Generalna državna tožilka

Doktor Katarina Bergant je diplomirala leta 1994 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in po opravljenem pripravništvu na Višjem sodišču v Ljubljani leta 1997 opravila pravniški državni izpit. Istega leta se je kot strokovna sodelavka zaposlila na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, kjer je bila leta 2004 imenovana za pomočnico okrožnega državnega tožilca, leta 2007 za okrožno državno tožilko in leta 2018 za višjo državno tožilko. Leta 2018 je bila za obdobje šestih let imenovana za vodjo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Januarja leta 2024 jo je vlada imenovala v naziv vrhovne državne tožilke na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Mesec dni pozneje, februarja 2024, je bila imenovana v nov šestletni mandat vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ki ga je vodila do izvolitve za generalno državno tožilko Republike Slovenije v aprilu 2024.

Doktorica kazenskopravnih znanosti ima 27-letne delovne izkušnje na področju kazenskega prava, v praksi pa se je ukvarjala predvsem s kaznivimi dejanji s področja splošne kriminalitete in problematiko sovražnega govora oziroma kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. V praksi je vodila zahtevne, zapletene in medijsko odmevne primere.

Raziskovalno se je ukvarjala predvsem z razmerji kazenskega, ustavnega in medijskega prava. Slednje je bila tudi tema njene doktorske disertacije z naslovom »Kazenskopravni vidiki delovanja preiskovalnih novinarjev«, s katero je leta 2014 z oceno »cum laude« doktorirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Bila je članica številnih delovnih skupin za pripravo tožilske, kazenske, materialne in procesne zakonodaje ter zakonodaje s področja državnotožilske uprave, ustanovljenih v okviru državnega tožilstva in Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije. V letu 2019 je bila imenovana za članico ekspertne delovne skupine za pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o medijih na ministrstvu za kulturo in za pripravo novele Zakona o kazenskem postopku na ministrstvu za pravosodje. Je avtorica raziskovalnih in strokovnih člankov s področja kazenskega prava in soavtorica komentarja splošnega dela Kazenskega zakonika in komentarja Zakona o kazenskem postopku.

Udeležila se je številnih izobraževanj ter slovenskih in tujih konferenc, predvsem na temo sovražnega govora in drugih kazenskopravnih in s kazenskim pravom povezanih tem. Kot vabljena predavateljica je na različnih izobraževanjih in konferencah predavala o temah s področja kazenskega materialnega in procesnega prava ter o temah s področja državnotožilske uprave in komuniciranja z mediji v okviru strokovnih usposabljanj za vodje in direktorje tožilstev.

Od leta 2020 je nosilka in predavateljica predmeta Kazensko in kaznovalno pravo na MLC – Fakulteti za management in pravo Ljubljana.

Pristojnosti

sprejme politiko pregona po predhodnem obrazloženem mnenju Državnotožilskega sveta;
izda splošna navodila, s katerimi se v okviru določene politike pregona natančneje opredelijo pogoji, merila in posebne okoliščine, ki vplivajo na odločitev državnih tožilcev;
izdaja splošna navodila za ravnanje državnih tožilcev pri obravnavanju zadev. Splošna navodila se nanašajo na enotno uporabo zakona, usmerjanje oziroma izenačevanje politike pregona in obveščanje pri državnih tožilstvih;
predlaga Državnotožilskemu svetu v sprejem merila za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe in merila za uspešnost pregona državnih tožilstev;
nadzoruje opravljanje zadev državnotožilske uprave na državnih tožilstvih;
odredi obseg in način opravljanja delnega strokovnega pregleda, ki se opravi za oceno službe posameznega državnega tožilca ali za oceno kakovosti dela in uspešnosti pregona v posameznih vrstah zadev ali za analizo izvajanja oziroma pripravo zakonov in drugih predpisov;
lahko za postopanje v posamezni zadevi določi drugo krajevno pristojno državno tožilstvo;

poda predlog pristojnemu ministru za odredbo o številu mest državnih tožilcev in nazive, v katerih se pri posameznih državnih tožilstvih opravlja državnotožilska služba;
odloča o dodelitvi in prenehanju dodelitve državnega tožilca na drugo državno tožilstvo;
predlaga premestitev državnega tožilca;
poda predhodno mnenje k imenovanju vodje okrožnega državnega tožilstva;
poda mnenje o razrešitvi vodje okrožnega državnega tožilstva;
na predlog nacionalnega predstavnika v Eurojustu izda odredbo o prevzemu zadeve, ki je že dodeljena v obravnavo drugemu državnemu tožilcu, če je to potrebno zaradi učinkovitega postopanja;
lahko poda pobudo disciplinskemu tožilcu za uvedbo disciplinskega postopka;
lahko poda zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka;
lahko izreče državnemu tožilcu začasno odstranitev iz državnotožilske službe (suspenz);

mora biti nemudoma obveščen s strani sodišča, ki odredi pripor zoper državnega tožilca;
podeljuje priznanja državnim tožilcem za posebne delovne uspehe ali prizadevanja ter za uspešno končane zahtevne projekte iz njihove pristojnosti oziroma opravljanje nalog ali pooblastil;
pripravi skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev;
posreduje obvestila o delu državnih tožilcev sredstvom javnega obveščanja s pošiljanjem pisnih sporočil ali sklicevanjem tiskovnih konferenc oziroma na drug primeren način;
lahko obvesti javnost o stanju posamezne zadeve, ki jo obravnava državno tožilstvo, če to ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb;
lahko na lastno pobudo ali na predlog vodje državnega tožilstva poda izjavo za javnost, v kateri opozori, da določeni podatki ali komentarji, objavljeni v medijih, huje ogrožajo ali kršijo ustavno pravico do domneve nedolžnosti osumljenca v predkazenskem postopku, ustavno pravico do domneve nedolžnosti osebe, ki je obravnavana v kazenskem postopku, samostojnost državnih tožilstev ali delovanje državnih tožilcev na podlagi ustave in zakona.

Urad Generalne državne tožilke

V Uradu generalne državne tožilke RS se skrbi tudi za odnose z javnostmi in za usklajevanje mednarodnih aktivnosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, tako v odnosih z državnimi tožilstvi drugih držav kot v okviru mednarodnih organizacij in izpolnjevanjem obveznosti iz tega naslova. Za vodenje, usklajevanje in izvajanje aktivnosti na mednarodnem področju je zadolžen vrhovni državni tožilec Drago ŠKETA. Za usklajevanje in izvajanje nalog na mednarodnem področju skrbi tudi višja državna tožilka mag. Maja VEBER ŠAJN, za odnose z javnostmi pa svetovalka za odnose z javnostmi Erika REPOVŽ. V Uradu se opravlja še različne organizacijske in strokovne naloge s področja državnotožilske uprave.