Vrhovno državno tožilstvo

Generalni državni tožilec

Drago Šketa

Generalni državni tožilec

Generalni državni tožilec Drago Šketa se je rodil  11. januarja 1969 v delavski družini v Mariboru.

Po diplomi na Pravni fakulteti v Mariboru je  dve leti opravljal pripravništvo na Višjem sodišču v Mariboru ter leta 1997  opravil pravniški državni izpit. Od leta 1997 je  bil strokovni sodelavec na Okrožnem sodišču v Mariboru, leta 1998 pa je  nadaljeval kot strokovni sodelavec na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, na oddelkih za gospodarsko kazenske zadeve in splošno kazenske zadeve.

Vlada Republike Slovenije ga je leta 2001 imenovala na funkcijo pomočnika okrožnega državnega tožilca. Leta 2004 je  bil imenovan na funkcijo okrožnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru in bil istega leta postavljen na mesto vodje oddelka za alternativno reševanje kazenskih zadev in izdajo kaznovalnih nalogov.

Ministrstvo za pravosodje RS ga  je leta 2008 imenovalo na mesto namestnika vodje Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, dve leti kasneje pa ga je vlada imenovala na mesto vodje Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru. Na to mesto ga  je leta 2016 ponovno imenoval Državnotožilski svet.

V okviru svojih del in nalog vodje okrožnega državnega tožilstva je , poleg vodstvene funkcije, obravnaval tudi širši spekter kaznivih dejanj iz različnih področij kazenskega prava.

V letu 2011 je, na podlagi Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1), pridobil naslov višjega državnega tožilca in postal član Državnotožilskega sveta, kjer je  bil od leta 2015 do nastopa funkcije GDT, tudi njegov podpredsednik.

Vzporedno z omenjenimi funkcijami je bil na predlog  generalnega državnega tožilca in sklepa Vlade RS, od leta 2012 imenovan za predsednika Delovne skupine za Strategijo obvladovanja gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji in za skrbnika Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin. V omenjeni skupini, v katero je bilo vključenih 12 ministrstev, uradov in agencij, je usklajeval aktivnosti v postopkih odkrivanja kaznivih dejanj ter aktivnosti povezane s sorodnimi problematikami.

V okviru Društva državnih tožilcev RS je bil član častnega disciplinskega razsodišča.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je avtor številnih delovnih prispevkov, ki se nanašajo na problematiko tožilskega dela ter institutov povezanih s kazensko zakonodajo.

Za svoje delo je  prejel zahvalo svojega predhodnika na mestu generalnega državnega tožilca dr. Zvonka Fišerja ter zlati znak policije za sodelovanje, ki sta mi ga podelila ministrica za notranje zadeve ter Ministrstvo za pravosodje ZDA.

Prvi šestletni mandat na funkciji generalnega državnega tožilca RS v letih 2017 do 2023 je zaznamovalo njegovo prizadevanje za neodvisno vlogo državnega tožilstva in zavzemanje za pravno državo.

V okviru mednarodnih aktivnosti ne gre prezreti predvsem dosedanjega sodelovanja s prispevki na zasedanju OECD v Parizu, na konferenci generalnih državnih tožilcev frankofonskih držav v Bukarešti aprila 2019, na zasedanju generalnih državnih tožilcev Nadal v Estoniji maja 2019, na konferenci Mednarodnega združenja tožilcev v St.Petersburgu julija 2021, na zasedanju generalnih državnih tožilcev Nadal na Dunaju maja 2022, na vsakoletnih posvetovalnih forumih generalnih državnih tožilcev EU v Haagu, ki mu je leta  2021 tudi predsedoval, na tretji konferenci generalnih tožilcev Balkana v Bukarešti novembra 2022 ter na konferenci o sovražnem govoru decembra v Sofiji.

 

Drago Šketa je prvi generalni državni tožilec RS doslej, ki je dobil dva mandata na čelu državnega tožilstva. Svoj drugi mandat je nastopil maja 2023. Po predhodnem pozitivnem mnenju Vlade RS in na predlog Državnotožilskega sveta, ga je za obdobje šestih let imenoval Državni zbor RS.

 

 

 

 

 

Pristojnosti

  • sprejme politiko pregona po predhodnem obrazloženem mnenju Državnotožilskega sveta;
  • izda splošna navodila, s katerimi se v okviru določene politike pregona natančneje opredelijo pogoji, merila in posebne okoliščine, ki vplivajo na odločitev državnih tožilcev;
  • izdaja splošna navodila za ravnanje državnih tožilcev pri obravnavanju zadev. Splošna navodila se nanašajo na enotno uporabo zakona, usmerjanje oziroma izenačevanje politike pregona in obveščanje pri državnih tožilstvih;
  • predlaga Državnotožilskemu svetu v sprejem merila za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe in merila za uspešnost pregona državnih tožilstev;
  • nadzoruje opravljanje zadev državnotožilske uprave na državnih tožilstvih;
  • odredi obseg in način opravljanja delnega strokovnega pregleda, ki se opravi za oceno službe posameznega državnega tožilca ali za oceno kakovosti dela in uspešnosti pregona v posameznih vrstah zadev ali za analizo izvajanja oziroma pripravo zakonov in drugih predpisov;
  • lahko za postopanje v posamezni zadevi določi drugo krajevno pristojno državno tožilstvo;
  • poda predlog pristojnemu ministru za odredbo o številu mest državnih tožilcev in nazive, v katerih se pri posameznih državnih tožilstvih opravlja državnotožilska služba;
  • odloča o dodelitvi in prenehanju dodelitve državnega tožilca na drugo državno tožilstvo;
  • predlaga premestitev državnega tožilca;
  • poda predhodno mnenje k imenovanju vodje okrožnega državnega tožilstva;
  • poda mnenje o razrešitvi vodje okrožnega državnega tožilstva;
  • na predlog nacionalnega predstavnika v Eurojustu izda odredbo o prevzemu zadeve, ki je že dodeljena v obravnavo drugemu državnemu tožilcu, če je to potrebno zaradi učinkovitega postopanja;
  • lahko poda pobudo disciplinskemu tožilcu za uvedbo disciplinskega postopka;
  • lahko poda zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka;
  • lahko izreče državnemu tožilcu začasno odstranitev iz državnotožilske službe (suspenz);
  • mora biti nemudoma obveščen s strani sodišča, ki odredi pripor zoper državnega tožilca;
  • podeljuje priznanja državnim tožilcem za posebne delovne uspehe ali prizadevanja ter za uspešno končane zahtevne projekte iz njihove pristojnosti oziroma opravljanje nalog ali pooblastil;
  • pripravi skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev;
  • posreduje obvestila o delu državnih tožilcev sredstvom javnega obveščanja s pošiljanjem pisnih sporočil ali sklicevanjem tiskovnih konferenc oziroma na drug primeren način;
  • lahko obvesti javnost o stanju posamezne zadeve, ki jo obravnava državno tožilstvo, če to ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb;
  • lahko na lastno pobudo ali na predlog vodje državnega tožilstva poda izjavo za javnost, v kateri opozori, da določeni podatki ali komentarji, objavljeni v medijih, huje ogrožajo ali kršijo ustavno pravico do domneve nedolžnosti osumljenca v predkazenskem postopku, ustavno pravico do domneve nedolžnosti osebe, ki je obravnavana v kazenskem postopku, samostojnost državnih tožilstev ali delovanje državnih tožilcev na podlagi ustave in zakona.