Vrhovno državno tožilstvo

Generalni državni tožilec

Drago Šketa

Generalni državni tožilec

Rodil sem se 11. januarja 1969 v delavski družini v Mariboru. Študiral sem na Pravni fakulteti v Mariboru, kjer sem bil sprva štipendist Zoisovega sklada za nadarjene študente, nato pa štipendist Ministrstva za pravosodje. Leta 1995, ko sem diplomiral na Pravni fakulteti v Mariboru, sem prejel tudi rektorjevo nagrado Univerze v Mariboru za najboljšega študenta v generaciji na fakulteti.

Po zaključeni diplomi sem dve leti opravljal pripravništvo na Višjem sodišču v Mariboru ter leta 1997 uspešno opravil pravniški državni izpit.

Od leta 1997 sem bil strokovni sodelavec na Okrožnem sodišču v Mariboru, kjer sem opravljal dela na področju gospodarskih prestopkov, dela na gospodarsko civilnem oddelku in dela iz mednarodne pravne pomoči. Leta 1998 sem nadaljeval kot strokovni sodelavec na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, na oddelkih za gospodarsko kazenske zadeve in splošno kazenske zadeve.

Vlada Republike Slovenije me je leta 2001 imenovala na funkcijo pomočnika okrožnega državnega tožilca. Leta 2004 sem bil imenovan na funkcijo okrožnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru; istega leta sem bil postavljen na mesto vodje oddelka za alternativno reševanje kazenskih zadev in izdajo kaznovalnih nalogov.

Ministrstvo za pravosodje RS me je leta 2008 imenovalo na mesto namestnika vodje Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, dve leti kasneje pa me je vlada imenovala na mesto vodje Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru. Na to mesto me je leta 2016 ponovno imenoval Državnotožilski svet.

V okviru svojih del in nalog vodje okrožnega državnega tožilstva sem, poleg vodstvene funkcije, obravnaval tudi širši spekter kaznivih dejanj iz različnih področij kazenskega prava.

V letu 2011 sem, na podlagi Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1), pridobil naslov višjega državnega tožilca in postal član Državnotožilskega sveta, kjer sem bil od leta 2015 do nastopa funkcije GDT, tudi njegov podpredsednik.

Vzporedno z omenjenimi funkcijami sem bil, na podlagi predloga generalnega državnega tožilca in sklepa Vlade RS, od leta 2012, imenovan za predsednika Delovne skupine za Strategijo obvladovanja gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji in za skrbnika Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin. V omenjeni skupini, v katero je bilo vključenih 12 ministrstev, uradov in agencij, sem usklajeval aktivnosti v postopkih odkrivanja kaznivih dejanj ter aktivnosti povezane s sorodnimi problematikami.

V okviru Društva državnih tožilcev RS sem bil član častnega disciplinskega razsodišča.

Pri svojem delu sem, s svojo aktivno udeležbo in pripombami na obstoječo pozitivno zakonodajo, poskušal vplivati na področje ureditve kazenskega prava.

V okviru mednarodnega sodelovanja sem sodeloval na številnih konferencah, simpozijih, delovnih posvetih, koordinacijskih sestankih v različnih mednarodnih institucijah in organih. Med drugim sem predaval in vodil delavnice za državne tožilce. Sem avtor številnih delovnih prispevkov, ki se nanašajo na problematiko tožilskega dela ter institutov povezanih s kazensko zakonodajo.

Moja vizija v vlogi državnega tožilca je vera, da se s trdim delom, vztrajnostjo in vlaganjem v znanje, lahko dosežejo dobri rezultati. Verjamem, da se na ta način ustvarja tudi pozitivna podoba vsakega posameznega tožilca in tožilske organizacije kot celote. S svojim delom sem venomer poskušal dajati dober zgled svojim sodelavcem ter vsem ostalim, s katerimi sem sodeloval - v funkciji generalnega državnega tožilca pa želim biti v tožilski organizaciji zgolj prvi med enakimi.

Za svoje delo sem prejel zahvalo svojega predhodnika na mestu generalnega državnega tožilca ter zlati znak policije za sodelovanje, ki sta mi ga podelila ministrica za notranje zadeve ter Ministrstvo za pravosodje ZDA.

 

Pristojnosti

  • sprejme politiko pregona po predhodnem obrazloženem mnenju Državnotožilskega sveta;
  • izda splošna navodila, s katerimi se v okviru določene politike pregona natančneje opredelijo pogoji, merila in posebne okoliščine, ki vplivajo na odločitev državnih tožilcev;
  • izdaja splošna navodila za ravnanje državnih tožilcev pri obravnavanju zadev. Splošna navodila se nanašajo na enotno uporabo zakona, usmerjanje oziroma izenačevanje politike pregona in obveščanje pri državnih tožilstvih;
  • predlaga Državnotožilskemu svetu v sprejem merila za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe in merila za uspešnost pregona državnih tožilstev;
  • nadzoruje opravljanje zadev državnotožilske uprave na državnih tožilstvih;
  • odredi obseg in način opravljanja delnega strokovnega pregleda, ki se opravi za oceno službe posameznega državnega tožilca ali za oceno kakovosti dela in uspešnosti pregona v posameznih vrstah zadev ali za analizo izvajanja oziroma pripravo zakonov in drugih predpisov;
  • lahko za postopanje v posamezni zadevi določi drugo krajevno pristojno državno tožilstvo;
  • poda predlog pristojnemu ministru za odredbo o številu mest državnih tožilcev in nazive, v katerih se pri posameznih državnih tožilstvih opravlja državnotožilska služba;
  • odloča o dodelitvi in prenehanju dodelitve državnega tožilca na drugo državno tožilstvo;
  • predlaga premestitev državnega tožilca;
  • poda predhodno mnenje k imenovanju vodje okrožnega državnega tožilstva;
  • poda mnenje o razrešitvi vodje okrožnega državnega tožilstva;
  • na predlog nacionalnega predstavnika v Eurojustu izda odredbo o prevzemu zadeve, ki je že dodeljena v obravnavo drugemu državnemu tožilcu, če je to potrebno zaradi učinkovitega postopanja;
  • lahko poda pobudo disciplinskemu tožilcu za uvedbo disciplinskega postopka;
  • lahko poda zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka;
  • lahko izreče državnemu tožilcu začasno odstranitev iz državnotožilske službe (suspenz);
  • mora biti nemudoma obveščen s strani sodišča, ki odredi pripor zoper državnega tožilca;
  • podeljuje priznanja državnim tožilcem za posebne delovne uspehe ali prizadevanja ter za uspešno končane zahtevne projekte iz njihove pristojnosti oziroma opravljanje nalog ali pooblastil;
  • pripravi skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev;
  • posreduje obvestila o delu državnih tožilcev sredstvom javnega obveščanja s pošiljanjem pisnih sporočil ali sklicevanjem tiskovnih konferenc oziroma na drug primeren način;
  • lahko obvesti javnost o stanju posamezne zadeve, ki jo obravnava državno tožilstvo, če to ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb;
  • lahko na lastno pobudo ali na predlog vodje državnega tožilstva poda izjavo za javnost, v kateri opozori, da določeni podatki ali komentarji, objavljeni v medijih, huje ogrožajo ali kršijo ustavno pravico do domneve nedolžnosti osumljenca v predkazenskem postopku, ustavno pravico do domneve nedolžnosti osebe, ki je obravnavana v kazenskem postopku, samostojnost državnih tožilstev ali delovanje državnih tožilcev na podlagi ustave in zakona.