Mednarodno sodelovanje
1. Evropsko javno tožilstvo (EJT)
Evropsko javno tožilstvo je novo neodvisno tožilstvo Evropske unije. Pristojno je za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki prizadevajo finančne interese EU. Organizacijska struktura EJT sledi cilju hitrega in učinkovitega odločanja pri izvajanju kazenskih preiskav in pregona. EJT je neodvisen organ Unije, ki bo sicer deloval kot enoten urad, vendar na dveh ravneh – na centralni (EU) in decentralizirani (nacionalni) ravni. Centralno raven predstavljajo evropska glavna tožilka, njeni namestniki, kolegij, stalni senat, evropski tožilci in upravni direktor. Na decentralizirani ravni pa EJT sestavljajo evropski delegirani tožilci v državah članicah.
Po določbi prvega odstavka 22. člena Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 je EJT stvarno pristojno za kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot so določena v Direktivi (EU) 2017/1371. To so kazniva dejanja goljufije (3. člen Direktive), pranje denarja, korupcije in poneverbe (prvi, drugi in tretji odstavek 4. člena Direktive), pod temeljnim pogojem, da zadevajo finančne interese Unije. EJT je pristojno tudi za kaznivo dejanje sodelovanja v hudodelski združbi, ki ima namen storiti prej našteta dejanja (drugi odstavek 22. člena Uredbe), in z njimi neločljivo povezana kazniva dejanja (tretji odstavek 22. člena Uredbe). Glede na takšno opredelitev poleg kaznivega dejanja na škodo EU po 229. členu KZ-1 pridejo v poštev tudi kazniva dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1, pranja denarja po 245.členu KZ-1, davčne zatajitve po 249. členu KZ-1, tihotapstva po 250. členu KZ-1, oškodovanja javnih sredstev po 257.a členu KZ-1, jemanja podkupnine po 261. členu KZ-1, dajanja podkupnine po 262. členu KZ-1, hudodelskega združevanja po 294. členu KZ-1 in vsa povezana kazniva dejanja.
Uredba določa, da ima vsaka država članica minimalno dva evropska delegirana tožilca, medtem ko največje število ni določeno in je odvisno od potreb in doseženega soglasja med posamezno državo članico in evropskim glavnim tožilcem. Slednji namreč po posvetovanju z ustreznimi organi držav članic odobri končno število evropskih delegiranih tožilcev.
Več: https://www.eppo.europa.eu/
Evropski tožilec iz Slovenije je Jaka Brezigar. Le ta je skoraj celotno svojo kariero delal kot državni tožilec. Zadnjih šest let pred odhodom na EJT je delal kot okrožni državni tožilec na Specializiranem državnem tožilstvu, kjer so mu bile dodeljene predvsem najzahtevnejše zadeve s področja gospodarstva in korupcije. V tem času se je specializiral za pregon najzahtevnejših oblik kaznivih dejanj, ki so jih storili storilci z upravljavskimi in nadzornimi funkcijami v slovenskih bankah. Pred tem je funkcijo državnega tožilca opravljal na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, kjer je delal pretežno na zadevah davčnih zatajitev, dve leti pa je bil tudi namestnik vodje Oddelka za gospodarsko kriminaliteto. Leta 2008 je postal prvi dodeljeni nacionalni strokovnjak na slovenskem predstavništvu v Eurojustu.
Kolegij evropskega javnega tožilstva (EPPO) je za slovenska evropska delegirana tožilca imenoval okrožno državno tožilko svetnico Tanjo Frank Eler in višjega državnega tožilca Mateja Oštirja.
Kontakt:
European Public Prosecutor's Office
11 Avenue John F. Kennedy
L-1855 Luxembourg
Luxembourg
info@eppo.europa.eu
Nazaj
1. Evropsko javno tožilstvo (EJT)
Evropsko javno tožilstvo je novo neodvisno tožilstvo Evropske unije. Pristojno je za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki prizadevajo finančne interese EU. Organizacijska struktura EJT sledi cilju hitrega in učinkovitega odločanja pri izvajanju kazenskih preiskav in pregona. EJT je neodvisen organ Unije, ki bo sicer deloval kot enoten urad, vendar na dveh ravneh – na centralni (EU) in decentralizirani (nacionalni) ravni. Centralno raven predstavljajo evropska glavna tožilka, njeni namestniki, kolegij, stalni senat, evropski tožilci in upravni direktor. Na decentralizirani ravni pa EJT sestavljajo evropski delegirani tožilci v državah članicah.
Po določbi prvega odstavka 22. člena Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 je EJT stvarno pristojno za kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot so določena v Direktivi (EU) 2017/1371. To so kazniva dejanja goljufije (3. člen Direktive), pranje denarja, korupcije in poneverbe (prvi, drugi in tretji odstavek 4. člena Direktive), pod temeljnim pogojem, da zadevajo finančne interese Unije. EJT je pristojno tudi za kaznivo dejanje sodelovanja v hudodelski združbi, ki ima namen storiti prej našteta dejanja (drugi odstavek 22. člena Uredbe), in z njimi neločljivo povezana kazniva dejanja (tretji odstavek 22. člena Uredbe). Glede na takšno opredelitev poleg kaznivega dejanja na škodo EU po 229. členu KZ-1 pridejo v poštev tudi kazniva dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1, pranja denarja po 245.členu KZ-1, davčne zatajitve po 249. členu KZ-1, tihotapstva po 250. členu KZ-1, oškodovanja javnih sredstev po 257.a členu KZ-1, jemanja podkupnine po 261. členu KZ-1, dajanja podkupnine po 262. členu KZ-1, hudodelskega združevanja po 294. členu KZ-1 in vsa povezana kazniva dejanja.
Uredba določa, da ima vsaka država članica minimalno dva evropska delegirana tožilca, medtem ko največje število ni določeno in je odvisno od potreb in doseženega soglasja med posamezno državo članico in evropskim glavnim tožilcem. Slednji namreč po posvetovanju z ustreznimi organi držav članic odobri končno število evropskih delegiranih tožilcev.
Več: https://www.eppo.europa.eu/
Evropski tožilec iz Slovenije je Jaka Brezigar. Le ta je skoraj celotno svojo kariero delal kot državni tožilec. Zadnjih šest let pred odhodom na EJT je delal kot okrožni državni tožilec na Specializiranem državnem tožilstvu, kjer so mu bile dodeljene predvsem najzahtevnejše zadeve s področja gospodarstva in korupcije. V tem času se je specializiral za pregon najzahtevnejših oblik kaznivih dejanj, ki so jih storili storilci z upravljavskimi in nadzornimi funkcijami v slovenskih bankah. Pred tem je funkcijo državnega tožilca opravljal na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, kjer je delal pretežno na zadevah davčnih zatajitev, dve leti pa je bil tudi namestnik vodje Oddelka za gospodarsko kriminaliteto. Leta 2008 je postal prvi dodeljeni nacionalni strokovnjak na slovenskem predstavništvu v Eurojustu.
Kolegij evropskega javnega tožilstva (EPPO) je za slovenska evropska delegirana tožilca imenoval okrožno državno tožilko svetnico Tanjo Frank Eler in višjega državnega tožilca Mateja Oštirja.
Kontakt:
European Public Prosecutor's Office
11 Avenue John F. Kennedy
L-1855 Luxembourg
Luxembourg
info@eppo.europa.eu
