Mednarodno sodelovanje
7. SKUPNE PREISKOVALNE SKUPINE
Pomemben institut mednarodnega sodelovanja so tudi skupne preiskovalne skupine. Preiskovanje s pomočjo skupnih preiskovalnih skupin se je v zadnjih letih pokazalo kot dobra praksa pri preiskovanju zahtevnejših kaznivih dejanj z mednarodnim elementom.
Skupna preiskovalna skupina (JIT) je eno najnaprednejših orodij, ki se uporablja v mednarodnem sodelovanju v kazenskih zadevah in vključuje sporazum med pristojnimi organi dveh ali več držav za izvajanje kazenskih preiskav. Skupne preiskovalne skupine, sestavljene iz tožilcev, policistov, lahko pa tudi sodnikov, se ustanavljajo za določeno obdobje, običajno med 12 in 24 meseci, kot je potrebno za uspešno zaključitev preiskav.
Ideja o skupnih preiskovalnih skupinah je nastala zaradi dejstva, da obstoječe oblike mednarodnega policijskega in pravosodnega sodelovanja le z izmenjavo informacij ali s pomočjo oficirjev za zvezo v primerih resnega mednarodnega organiziranega kriminala niso bile dovolj učinkovite. Preiskovanje je precej bolj učinkovito, če pri njem neposredno sodelujejo predstavniki držav, v katerih se kaznivo dejanje preiskuje. Najpomembnejša prednost preiskovanja s pomočjo skupnih preiskovalnih skupin je zagotovo neposredna neformalna izmenjava informacij med člani skupne preiskovalne skupine brez uradnih zaprosil preko klasične mednarodne pravne pomoči.
Pravna podlaga za sklepanje sporazuma o ustanovitvi skupne preiskovalne skupine med državami članicami EU sta 13. člen Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami EU (UL C 197, 12. 7. 2000, v nadaljevanju Konvencija) in Okvirni sklep Sveta EU z dne 13. maja 2002 o skupnih preiskovalnih skupinah (UL C 162, 20. 6. 2002, v nadaljevanju: Okvirni sklep). V primeru sklepanja skupnih preiskovalnih skupin s tretjimi državami, ki niso članice EU, pa pravno podlago predstavljajo razni bilateralni sporazumi, regionalne konvencije in konvencije Združenih narodov. V Sloveniji je sklepanje skupnih preiskovalnih skupin urejeno v Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije in v Zakonu o kazenskem postopku (160.b člen). Gre za implementacijo Okvirnega sklepa EU in Konvencije o mednarodni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije.
V skupno preiskovalno skupino je lahko vključen tudi Eurojust, ki skupnim preiskovalnim skupinam nudi finančno, operativno in pravno podporo. Eurojust gosti Sekretariat Mreže za skupne preiskovalne skupine, ki združuje nacionalne kontaktne točke za skupne preiskovalne skupine ter podpira in spodbuja dejavnosti Mreže za skupne preiskovalne skupine. V skupno preiskovalno skupino sta lahko vključena tudi Europol in OLAF.
Slovenija ima dve državni tožilki, ki delujeta kot kontaktni točki Mreže za skupne preiskovalne skupine. Naloga nacionalne kontaktne točke je predvsem nudenje pomoči državnim tožilcem, ki so vključeni v skupne preiskovalne skupine.
https://www.eurojust.europa.eu/judicial-cooperation/practitioner-networks/jits-network
Nazaj
7. SKUPNE PREISKOVALNE SKUPINE
Pomemben institut mednarodnega sodelovanja so tudi skupne preiskovalne skupine. Preiskovanje s pomočjo skupnih preiskovalnih skupin se je v zadnjih letih pokazalo kot dobra praksa pri preiskovanju zahtevnejših kaznivih dejanj z mednarodnim elementom. Skupna preiskovalna skupina (JIT) je eno najnaprednejših orodij, ki se uporablja v mednarodnem sodelovanju v kazenskih zadevah in vključuje sporazum med pristojnimi organi dveh ali več držav za izvajanje kazenskih preiskav. Skupne preiskovalne skupine, sestavljene iz tožilcev, policistov, lahko pa tudi sodnikov, se ustanavljajo za določeno obdobje, običajno med 12 in 24 meseci, kot je potrebno za uspešno zaključitev preiskav.
Ideja o skupnih preiskovalnih skupinah je nastala zaradi dejstva, da obstoječe oblike mednarodnega policijskega in pravosodnega sodelovanja le z izmenjavo informacij ali s pomočjo oficirjev za zvezo v primerih resnega mednarodnega organiziranega kriminala niso bile dovolj učinkovite. Preiskovanje je precej bolj učinkovito, če pri njem neposredno sodelujejo predstavniki držav, v katerih se kaznivo dejanje preiskuje. Najpomembnejša prednost preiskovanja s pomočjo skupnih preiskovalnih skupin je zagotovo neposredna neformalna izmenjava informacij med člani skupne preiskovalne skupine brez uradnih zaprosil preko klasične mednarodne pravne pomoči.
Pravna podlaga za sklepanje sporazuma o ustanovitvi skupne preiskovalne skupine med državami članicami EU sta 13. člen Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami EU (UL C 197, 12. 7. 2000, v nadaljevanju Konvencija) in Okvirni sklep Sveta EU z dne 13. maja 2002 o skupnih preiskovalnih skupinah (UL C 162, 20. 6. 2002, v nadaljevanju: Okvirni sklep). V primeru sklepanja skupnih preiskovalnih skupin s tretjimi državami, ki niso članice EU, pa pravno podlago predstavljajo razni bilateralni sporazumi, regionalne konvencije in konvencije Združenih narodov. V Sloveniji je sklepanje skupnih preiskovalnih skupin urejeno v Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije in v Zakonu o kazenskem postopku (160.b člen). Gre za implementacijo Okvirnega sklepa EU in Konvencije o mednarodni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije.
V skupno preiskovalno skupino je lahko vključen tudi Eurojust, ki skupnim preiskovalnim skupinam nudi finančno, operativno in pravno podporo. Eurojust gosti Sekretariat Mreže za skupne preiskovalne skupine, ki združuje nacionalne kontaktne točke za skupne preiskovalne skupine ter podpira in spodbuja dejavnosti Mreže za skupne preiskovalne skupine. V skupno preiskovalno skupino sta lahko vključena tudi Europol in OLAF.
Slovenija ima dve državni tožilki, ki delujeta kot kontaktni točki Mreže za skupne preiskovalne skupine. Naloga nacionalne kontaktne točke je predvsem nudenje pomoči državnim tožilcem, ki so vključeni v skupne preiskovalne skupine.
https://www.eurojust.europa.eu/judicial-cooperation/practitioner-networks/jits-network
