Novice

Generalni državni tožilec Drago Šketa na seminarju poravnalcev v kazenskih zadevah

Generalni državni tožilec RS Drago Šketa se je udeležil seminarja za poravnalcev v kazenskih zadevah, ki ga je organiziralo Vrhovno državno tožilstvo RS v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju. V svojem govoru  je izrazil podporo Društvu poravnalcev Slovenije v kazenskih zadevah in izpostavil opazen porast zadev odstopljenih v postopek poravnave v zadnjih petih letih.

Govor Generalnega državnega tožilca RS:

 

Spoštovane udeleženke in udeleženci, spoštovani predavatelji, cenjene kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni.

 

Ugleden norveški kriminolog Nils Christie je dejal, da temeljno dvojico v kazenskem postopku sestavljata storilec in žrtev. Potem je država postopek ukradla žrtvi in jo instrumentalizirala. Postopek poravnavanja je eden izmed prvih institutov s katerim je država vrnila žrtvi postopek nazaj in letos obeležujemo njegovo 20 obletnico odkar se je pričel uporabljati v slovenskem pravnem prostoru.

 

Tekom dveh desetletij se je institut z uporabo v praksi dograjeval in postal učinkovito postopkovno orodje, ki v skladu s splošno težnjo uvajanja pragmatičnih načinov reševanja sporov zasleduje jasen cilj − uvajanje skrajšanih, poenostavljenih in konsenzualnih postopkov, katerih namen ni samo razbremenitev sodišča in zmanjševanje preobremenjenost akterjev kazenskopravnega sistema ampak tudi čim prej in za obe stranki zadovoljivo rešiti njun spor brez uporabe kazenskih sankcij.

 

Ključno vlogo pri personalizaciji kazenskopravnega reagiranja na kriminaliteto imate vi – spoštovane poravnalke in poravnalci, ki kot nepristranski tretji, ki ne nastopa s pozicije moči, spretno krmarite med strankama, ju usmerjate ter omogočite strpen in spravljiv dialog, ki vodi v sprejemljivo rešitev za vse vpletene.

 

Reakcija na kriminaliteto, z vašim posredovanjem, tako v prvi vrsti zadovolji tiste, ki jih kaznivo dejanje neposredno zadeva – storilec ima priložnost prepoznati dejansko škodo, ki jo je povzročil žrtvi, se ji opravičiti ter najti najprimernejši način, s katerim bi saniral ali vsaj omilil posledice svojega dejanja. Določeno moralno ali materialno zadoščenje zaradi storjenega kaznivega dejanja pa prejme tudi oškodovanec, ki v postopku poravnavanje ni zreduciran zgolj na vir dokazov, ampak je celovito vključen v reševanje kazenske zadeve. Končni efekt poravnave posledično ni samo ta, da je državne represije manj, temveč tudi, da ta postane bolj učinkovita.

 

Zato si tako na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, kot tudi sam z okvirnimi usmeritvami in napotki v politiki pregona, prizadevamo in spodbujamo državne tožilce, da se kazenske zadeve, ki so po objektivnih in subjektivnih okoliščinah primerne za uporabo alternativnih procesnih možnosti odstopi v postopek poravnavanja v sklopu katerega se storilcu naloži izpolnitev dodatnih nalog, preden se sprejme dokončna odločitev o opustitvi pregona zoper njega.

 

Kljub dejstvu, da gre za lažja kazniva dejanja, se moramo namreč zavedati, da prizadeva veliko število ljudi in da njihovo zaupanje v pravno državo temelji tudi na uspešnem reševanju te t. i. bagatelne kriminalitete. S tem, ko se za manj zapletene oblike kriminalitete v največji možni meri uporabijo procesne variante, ki omogočajo hitrejše in preprostejše rešitve kazenskih zadev, pa se nenazadnje sprostijo tudi kadrovski viri, ki omogočijo kvalitetnejšo obravnavno kriminalitete težjih oblik.

 

Statistika zadnjih petih letih kaže spodbudne rezultate – viden je porast zadev odstopljenih v postopek poravnave. Uspešnost poravnav pa kaže na kompetence in dobro delo poravnalcev na eni strani, kot tudi na primer izbor ustreznih kazenskih zadev s strani tožilcev na drugi strani. Dodaten razlog za optimizem je tudi povišanje usklajene vrednosti točke. Zagotovo pa možnosti za povečanje uporabe instituta še niso izčrpane. K pozitivnemu razvoju poravnalnih zadev bo prav gotovo doprinesla današnja izmenjava mnenj, informacij ter strokovnih znanj. Želim pa vam, da današnji dan izkoristite tudi za krepitev dobrih odnosov ter prijetno druženje.

 

Hvala za pozornost.

 

 

 

 

 

 

Nazaj