Novice

Izjava za javnost v zvezi s pritiski na tožilstvo v zadevi prirejanja arhivskih dokumentov

»V javnosti so bili danes komentirani nekateri naši odgovori in pojasnila, ki smo jih podali v zvezi s tem na zahtevo ministra za pravosodje. Prejšnji teden, v petek pozno popoldne, je bilo postavljeno vprašanje, ali je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani ravnalo v skladu s pristojnostmi in dejanskim stanjem in zahtevalo kazensko preiskavo zoper Janeza Janšo in politično stranko SDS. Danes smo zaznali v medijih izjave, da je okrožno državno tožilstvo v zvezi s tem sprejelo odločitve, da jih je sprejelo na hitro, prehitro in neutemeljeno. Nič takega ne drži in iz nobenega od naših odgovorov ne izhaja takšna trditev. Zato sem v zvezi s tem poslanskim vprašanjem ministru pojasnila:

»V zvezi z vprašanjem, posredovanim po elektronski pošti glede poslanskega vprašanja Tadeja Slapnika vam sporočam, da smo preverili na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, ali obravnavajo kazensko ovadbo v zvezi z morebitnim sumom kaznivih dejanj, povezanih z dokumenti, o katerih je postavljeno poslansko vprašanje. Na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani so nam pojasnili, da morebitne ovadbe s strani policije do danes niso prejeli in da so se pri njih oglasili policisti zaradi posveta, ali so podani znaki storitve kaznivega dejanja. Državna tožilka je po predstavitvi zadeve s strani policistov in na njihovo prošnjo podala strokovno mnenje, da znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin niso podani, tožilska odločitev pa bo sprejeta, ko bo s strani policije prejeto poročilo ali kazenska ovadba.«

Gre preprosto za to, da je v okviru vsakodnevnega dela tožilka na prošnjo policije ob predložitvi dokumentacije strokovno ocenila, da v tistem, kar ji je bilo zaenkrat prikazano, ne vidi storitve kaznivega dejanja. Na prošnjo policije je tožilka po predložitvi listin podala strokovno mnenje. Povsem jasno je, da o zadevi še ni bilo odločeno in da bo o zadevi odločeno, ko bo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani prejelo poročilo ali kazensko ovadbo. To so preprosta dejstva.

Slišali smo, da je tožilstvo pokazalo neverjetno hitrost pri odločanju, jaz bi pa rekla, da je upokojeni državni tožilec pokazal neverjetno hitrost pri podajanju negativnih ocen tožilskega dela. Očitek bivšega tožilca, da s tem primerom ni mogoče opraviti z levo roko, mu vračam, da dela tožilca v konkretni zadevi ni mogoče negativno ocenjevati z levo roko brez poznavanja dejstev in dela, ki ga je državna tožilka do sedaj opravila, odločitve pa sploh še ni sprejela. Profesionalec, strokovnjak, človek z integriteto takih ocen na prvo žogo zagotovo ne daje.

Tožilstvo v tem primeru nikomur ni sporočalo nikakršne odločitve, zato ne vem, zakaj ponovno zloraba državnega tožilstva in zakaj ponovno pritiski na državnega tožilca, ki bo, če bo kazensko ovadbo prejel, o njej odločal. Na državnem tožilstvu ni dvojnih meril, ker odločamo na podlagi dejstev in zakona, ne glede na to, ali je to politiki ali kakšni drugi javnosti všeč. Če bi odločali na podlagi tega, kaj je komu všeč, več ne bi imeli enotnega kriterija. Enotni kriterij je lahko samo takrat, ko se odloča na podlagi pristojnosti, zakona in ugotovljenih dejstev. Državni tožilci so tisti, ki odločajo, ali so podani znaki kaznivih dejanj ponarejanja listin ali pa katerega drugega kaznivega dejanja, in državni tožilci so tisti, ki če tako odločijo, zahtevajo uvedbo kazenskega postopka. Nihče nima pravice zaradi svojih drugačnih preferenc obtoževati državne tožilke, da je svojo odločitev sprejela prehitro.

V zvezi s poslanskim vprašanjem poslanca, ki sem ga že omenjala, in ki je bilo naslovljeno osebno name v zvezi s kaznivimi dejanji zoper čast in dobro ime predsednika države, pa naj povem, da sem takrat poslancu odgovorila zgolj to, da so za morebitno ugotavljanje tovrstnih kaznivih dejanj pristojni okrožni tožilci in da odločajo o tem na podlagi kazenske ovadbe ali drugačne zaznanih sumov kaznivih dejanj. Pojasnila sem mu, kaj pravi zakon o tem, kdaj je mogoče v primeru sramotitve republike Slovenije ali drugega kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime začeti uradni pregon. Šlo je za pojasnilo zakonodaje in nič drugega.

Tožilstvo opravlja svojo funkcijo tako, kot jo je dolžno opravljati. Ne glede na vse morebitne drugačne preference jo bo opravljalo še naprej. Moji kolegi na prvi stopnji imajo v zvezi s tem vso podporo.«

Nazaj