Novice

Letošnji dan pravosodja brez slovesnosti

Dan pravosodja, ki ga vsako leto 4. novembra obeležimo s slovesnostmi, na katerih podelimo priznanja zaslužnim posameznikom za njihove izstopajoče dosežke na področju pravosodja, bo letos, zaradi epidemije okužb z virisom covid-19, minil brez tradicionalnih slovesnosti. Tudi na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, kjer na ta dan Generalni državni tožilec RS podeli priznanja državnim tožilcem in javnim uslužbencem, smo se zaradi nevarnosti virusa za življenje in zdravje zaposlenih slovesni podelitvi odrekli in jo prestavili na čas po koncu epidemije.

V nadaljevanju objavljamo prejemnike letošnjih priznanj.

 

Mag. ANDREJ FERLINC, vrhovni državni tožilec na Vrhovnem državnem tožilstvu je dobitnik medalje za življenjsko delo.

Mag. Andrej Ferlinc je diplomiral leta 1975 na Pravni fakulteti v Ljubljani, za svoje diplomsko delo je prejel tudi Prešernovo nagrado. Po opravljenem pravosodnem izpitu leta 1978 se je kot štipendist ministrstva za pravosodje zaposlil na Okrožnem javnem tožilstvu v Ljubljani ter nato od leta 1979 delal na Temeljnem javnem tožilstvu v Mariboru. Konec leta 1994 je bil imenovan za okrožnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru ter čez dve leti napredoval v okrožnega državnega tožilca svétnika. V maju 1998 je bil imenovan na funkcijo vodje višjega državnega tožilstva na Višjem državnem tožilstvu v Mariboru. Funkcijo vrhovnega državnega tožilca je nastopil dne 22. 5. 2003 ter od 1. 8. 2003 do 5. 11. 2011 vodil Zunanji oddelek v Mariboru. V tem obdobju je uspešno zagovarjal magistrsko delo ter si v letu 2006 prislužil naziv magister znanosti. Na položaj vrhovnega državnega tožilca svétnika je napredoval dne 1. 4. 2014 ter poleg svojega rednega dela na Oddelku za kazenske zadeve VDT RS še dodatno spremljal, usmerjal in koordiniral delo pritožbenih oddelkov in usklajeval pritožbeno politiko, koordiniral delo na področju kriminalitete v zvezi s pranjem denarja, skrbel za sodelovanje s Carinsko upravo RS, z Uradom za boj proti goljufijam na škodo Evropske unije (OLAF), bil član odbora Moneyval pri Svetu Evrope in član nacionalnega telesa za boj proti finančnim goljufijam na škodo Evropske unije, koordiniral delo na področju gospodarskega kriminala, korupcije in davčnih zatajitev, ter skrbel za sodelovanje z Davčno upravo RS. Od leta 2015 do 2017 je bil dodeljen tudi na Oddelek za mednarodno sodelovanje v sklopu katerega je usklajeval mednarodne aktivnosti VDT RS, tako v odnosih z državnimi tožilstvi drugih držav kot v okviru mednarodnih organizacij. Od decembra 2017 je uspešno vodil Oddelek za kazenske zadeve na Vrhovnem Državnem tožilstvu RS ter izjemno prispeval k oblikovanju pravne prakse oziroma pravnih stališč, ki jih je zavzel v izrednih pravnih sredstvih in odgovorih nanje. Odlikuje ga odlična sposobnost reševanja pravnih vprašanj in enormen obseg pravnega znanja - tudi iz drugih pravnih področij. Posledično zapletene in kompleksne zadeve rešuje spretno in inovativno. Zaradi strokovnega ugleda, ki ga uživa v pravni stroki, so se s pravnimi vprašanji nanj obračali tako domači kot tuji organi. Prav tako je v letu 2010 ob dnevu pravosodja prejel medaljo za izjemne delovne uspehe ter prispevke k strokovnemu in znanstvenemu razvoju tožilske službe. Državni tožilec je avtor izjemnega števila člankov v domačih in tujih strokovnih publikacijah – njegov bibliografski opus obsega več kot 200 del. Zaradi svojega bogatega in širokega spektra znanja ter uvida v kazenskopravno materijo je sodeloval tudi kot soavtor pri Velikem znanstvenem komentarju Kazenskega zakonika. Posebej je potrebno omeniti tudi njegovo monografijo Motivi za kazniva dejanja, ki jo je izdal v januarja 2020 in je odraz njegovega večletnega poglobljenega študija materije motivov, ki jo je kot prvi na tako obširen in strokovno zaokrožen način vnesel v slovenski pravni prostor.

Mag. Andrej Ferlinc je svojo poklicno pot v celoti posvetil državnemu tožilstvu ter neprecenljivo prispeval svoj delež v mozaik razvoja državnotožilske organizacije. S svojo predanostjo, strokovnostjo in skrbjo za strokovni razvoj, pa je pustil izjemen pečat tudi na mlajših kolegih.

  

SLAVKO OŽBOLT– upokojeni višji državni tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru je dobitnik medalje za življenjsko delo.

Slavko OŽBOLT se je najprej zaposlil na Višjem sodišču v Kopru kot pripravnik v letu 1979, nato pa v letu 1980 na tedanjem Temeljnem javnem tožilstvu v Kopru kot strokovni sodelavec. Na funkcijo namestnika javnega tožilca pri Temeljnem javnem tožilstvu v Kopru je bil imenovan že konec decembra 1980. Po osamosvojitvi R Slovenije je na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru nadaljeval delo kot okrožni državni tožilec in namestnik tedanjega vodje tožilstva, 2. oktobra 1997 pa je bil imenovan za vodjo in na tem mestu ostal vse do leta 2015, t.j. 18 let, ko mu je potekel tretji mandat. Funkcija višjega državnega tožilca mu je prenehala 31. 12. 2019 z upokojitvijo.

Okrožno državno tožilstvo v Kopru je v času njegovega vodenja doživljalo korenite spremembe. Zaradi vedno večjega pripada zadev zaradi sprememb v družbi, se je koprsko tožilstvo moralo ves čas kadrovsko krepiti. Iz majhnega kolektiva se  je pod njegovim vodstvom Okrožno državno tožilstvo v Kopru razvilo v srednje veliko tožilstvo na državni ravni. Tožilstvo je ves čas delovalo s tremi zunanjimi oddelki, v zadnjem času pa tudi na petih lokacijah. Tako razdrobljena struktura organizacije tožilstva in zaposlenih je zahtevala kontinuirano skrb za povezovanje, s tem pa tudi za ohranjanje enotnosti, strpnosti ter sodelovanja v kolektivu. Slavko OŽBOLT je z izjemnim občutkom za ljudi ves čas postavljal v ospredje človeka, zaposlenega, sodelavca. Vodenje ljudi je bilo zanj prva in najpomembnejša naloga.

V času, ko je pravosodje vedno bolj pod drobnogledom domače in tuje javnosti, si je prizadeval za udeležbo čim večjega števila tožilcev na strokovnih izobraževanjih, spodbujal mlade kolege k pridobivanju znanja, predvsem pa je s predajanjem svojih dolgoletnih izkušenj bil marsikomu od tistih, ki so šele stopali na tožilsko pot, »oče« njegovega tožilskega znanja. Na svoje sodelavce je bil vedno ponosen, skupaj z njimi se je veselil vsake uspešno zaključene zadeve. Zavedal se je pomena tožilskega dela, kot branika varovanja temeljnih pravic prebivalcev,  ki prebivajo na prepihu med kopnim in morjem in dvema državnima mejama.

 Slavko OŽBOLT je s svojim delom v tožilstvu pustil svoj neizbrisen pečat. S svojim občutkom za zakonitost in pravičnost, je sodeloval tudi v drugih organih v okviru tožilstva oz. pravosodja. Tako je bil dolgoletni član disciplinskega sodišča in član Komisije za pogojne odpuste.

Njegovo uspešno delo je prispevalo k razvoju in krepitvi učinkovitosti delovanja in ugleda v pravosodju.

 

OLGA TROHA – upokojena okrožna državna tožilka-svetnica na Okrožnem državnem tožilstvu v Kranju je dobitnica diplome za življenjsko delo.

Olga Troha je po opravljenem pravosodnem izpitu v letu 1981 svojo poklicno pot začela kot sodnica za prekrške pri občinskem sodniku za prekrške v Lendavi. Od leta 1983 je bila namestnica javnega pravobranilca na Javnem pravobranilstvu Gorenjske. Od 1. 1. 1995 je bila na funkciji republiškega javnega pravobranilca. Dne 20. 9. 1995 je na podlagi sklepa Vlade RS nastopila državnotožilsko službo na Okrožnem državnem tožilstvu v Kranju.  Leta 2002 je bila imenovana na položaj svetnice. Njena državnotožilska pot se je po petindvajsetih letih uspešnega opravljanja poklica z upokojitvijo zaključila 31. 1. 2020. Pri svojem delu je Olga Troha, poleg visoke stopnje strokovnega znanja in bogatih izkušenj, še posebej v mladoletniških zadevah in deliktih zoper spolno nedotakljivost, izkazala veliko mero samostojnosti. Znanje na navedenih specializiranih področjih dela je nadgrajevala z udeležbo na številnih izobraževanjih. Prav tako ji niso bila tuja nova stališča tako v teoriji kot sodni praksi, ki jih je s predanostjo prenašala na pripravnike in strokovne sodelavce ter državne tožilce začetnike, ki jim je požrtvovalno pomagala na začetku njihove samostojne potiOdlikovale so jo sposobnost hitrega in pravilnega odločanja, predvsem pa njena želja po neposrednem stiku z udeleženci kazenskega postopka, kjer je prišel do izraza njen pravičniški čut pri pregonu storilcev kaznivih dejanj  in posluh za usode žrtev kaznivih dejanj. Zanjo je bilo opravljanje državnotožilske funkcije poslanstvo, posvečeno iskanju materialne resnice, zaščita ranljivih skupih in prevzgoji mladoletnih storilcev. 

 

NEVINA HRVATIN – tajnica direktorja na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru je dobitnica medalja za življenjsko delo

Nevina HRVATIN se je leta 2003v pravosodju sprva zaposlila kot sodna zapisnikarica na Okrajnem sodišču v Piranu, nato pa je bila dne 1. 12. 2011 sprejeta na delovno mesto tajnice Zunanjega oddelka Okrožnega državnega tožilstva v Kopru. . Po ukinitvi zunanjega oddelka v Piranu, je leta 2019 nadaljevala z delom na sedežu Okrožnega državnega tožilstva v Kopru z zadolžitvami vpisničarke. S 1. 10. 2020 je napovedala upokojitev.

Znanje, ki ga je pridobila v času opravljanja službe na sodišču, je uspešno prenesla in prilagodila delu tajnice zunanjega oddelka. Urad je sedem let samostojno in suvereno vodila sedem let. Nevina HRVATIN je bila ves čas predana, natančna, zanesljiva in vedoželjna. Vse svoje delovne obveznosti je ves čas izpolnjevala kakovostno in samostojno, zaradi česar je uživala zaupanje svojih sodelavcev. Udeleževala se je potrebnih izobraževanj in ves čas nadgrajevala svoje znanje. Ob pripravah na ukinitev in selitev zunanjega oddelka je sama opravila vse potrebno administrativno delo in pripravila celotno obsežno dokumentacijo zunanjega oddelka za selitev v nove prostore.   Nove naloge na sedežu tožilstva je sprejela kot nov izziv. Svoje bogate delovne izkušnje je rada delila s sodelavci, med katere ni nikoli pozabila sejati dobro voljo in svojo vedno pozitivno energijo. Tudi zato je bilo njeno delo izjemno uspešno in je prispevalo h krepitvi ugleda v pravosodju.

 

DARINKA SKRT, višja svetovalka v pravosodju – računovodkinja je dobitnica diplome za življenjsko delo.

 Darinka SKRT se je na Okrožnem državnem tožilstvu na Ptuju zaposlila kot računovodkinja pred 25 leti in to delo opravlja še danes. .

Darinko SKRT odlikujejo odgovoren, zavzet ter predan odnos do dela, ki ga opravlja z velikim veseljem. Uslužbenko odlikuje vrsta znanj in izkušenj, ki jih je pridobila z dolgoletnim delom ter velika mera samoiniciativnosti in angažiranosti pri pridobivanju dodatnih znanj. V času službovanja je uspešno zaključila visoko strokovno izobraževanje na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru in nato še izobraževanje za Preizkušenega računovodjo javnega sektorja pri Centru za razvoj Financ. Redno opozarja na vse posebnosti, spremembe, novosti na področju finančnega poslovanja ter podaja kakovostne pobude in predloge za boljše poslovanje tožilstva, s čimer bistveno pripomore k uspešnemu in kvalitetnemu poslovanju državnega tožilstva. S kolegicami računovodkinjami na ostalih tožilstvih zelo dobro sodeluje in jim pogosto tudi pomaga.  Pri tem velja omeniti, da je tri leta, poleg svojih rednih nalog na ODT na Ptuju, opravljala še delo računovodje za ODT v Slovenj Gradcu.

Znanje, ki si ga je pridobila pri svojem dosedanjem delu nesebično prenaša na sodelavce. Z izjemnim veseljem do dela in predanostjo kolektivu predstavlja vzor drugim javnim uslužbencem in je po mnenju vodje tožilstva izjemno dragocena sodelavka.

 

MARIJA JERAJ – vpisničarka na Oddelku za civilne in upravne zadeve Vrhovnega državnega tožilstva RS je dobitnica diplome za življenjsko delo.

 Marija Jeraj je svojo poklicno pot začela 1.8. 1993 na Občini Tržič. Leta . 1993 se je zaposlila na tedanjem Javnem tožilstvu Republike Slovenije, ki je ob njenem prihodu štelo dvanajst zaposlenih. Sprva je opravljala strojepisna dela. Njeni nadrejeni so kmalu prepoznali njeno zanesljivost, prizadevnost in natančnost, zato je ob formiranju oddelkov napredovala na mesto vodje vpisnikov na Civilno – upravnem oddelku, kar je bila tudi njena želja. Na tem oddelku je ostala vse do danes, ko njena skupna delovna doba šteje več kot 40 let.

 Javna uslužbenka Marija Jeraj svoje delo opravlja strokovno, pravočasno, zanesljivo in natančno. Poleg vodenja vpisnikov opravlja tudi tajniška in strojepisna dela. Z odličnostjo poslovanja in zrelo samostojnostjo pomembno prispeva k temu, da delo na oddelku poteka redno, pravilno, vestno in učinkovito, ob zglednem sodelovanju z zaposlenimi na drugih oddelkih. Odlikuje jo strokovna, premišljena in skrajno potrpežljiva  komunikacija s strankami, katere vodilo je  vedno nezmotljiv občutek za zavarovanje zakonitosti poslovanja in varovanje ugleda državnega tožilstva. Ima spoštljiv in profesionalen odnos do nadrejenih s prefinjenim občutkom za primeren način opozarjanja na morebitne napake v delovnem procesu, kar je za pravilnost in zakonitost poslovanja oddelka izjemnega pomena. Z drugimi besedami: Marija Jeraj je oseba, na katero so se lahko vrhovni državni tožilci na oddelku vedno v celoti zanesli. Poleg brezhibne profesionalne plati pa jo odlikuje nič manj pomembna dostojanstvena osebna drža, prežeta s človeško toplino in razumevanjem, zaradi česar je bila njena pisarna mesto, kjer so se vsi zaposleni na oddelku dobro počutili. 

 

ANDREJA DOMITROVIČ - tajnica funkcionarja (vodja Urada generalnega državnega tožilca RS) je dobitnica diplome za posebne delovne uspehe in prizadevanja.

Javna uslužbenka Andreja Domitrovič se je 24. 9. 2012 zaposlila na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, pri čemer je svojo poklicno pot začela kot zapisnikar v pravosodnem organu, kmalu zatem pa je bila premeščena na delovno mesto tajnice generalnega direktorja. To delo je opravljala do 16. 8. 2018, nato pa je bila zaradi izkazanih nadpovprečnih delovnih uspehov in prizadevanj prerazporejena na delovno mesto vodje urada generalnega državnega tožilca.

Njeno delo je v vsem tem času izjemno uspešno, podlaga za tako delo pa je v njenem stalnem prizadevanju za pridobitev vedno novega znanja, v nenehnem usposabljanju v skladu s potrebami razvoja organizacije in zahtevami spreminjajoče tehnologije dela, kar ji ob njeni doslednosti, natančnosti in odgovornosti omogoča, da dosega najvišjo raven pisarniške podpore delu generalnega državnega tožilca ter celotnega urada Vrhovnega državnega tožilstva RS. S svojim odnosom do dela ter načinom dela skrbi za pozitivno vzdušje v kolektivu in za dobre medsebojne odnose, odlikuje pa jo tudi iznajdljivost pri prilaganju in reševanju nepredvidljivih situacij.

Zaradi izkazane strokovnosti, delovnih uspehov, prizadevanja ter celovitega profesionalnega odnosa javne uslužbenke do dela in sodelavcev na državnem tožilstvu, Andreja Domitrovič nedvomno prispeva k vestnemu in učinkovitemu delovanju Vrhovnega državnega tožilstva RS. 

 

JASMINA PETRIČ na Specializiranem državnem tožilstvu RS je dobitnica diplome za izjemne delovne uspehe in prizadevanja.

Jasmina Petrič svoje strokovno delo na Specializiranem državnem tožilstvu  RS (SDT RS) opravlja od 4.3. 2013. V času od 4.3.2013 do 26.9.2016 je bila Višja pravosodna svetovalka II (PDI), s 27.9.2016 pa je postala pravosodna svetnica II (PDI). Od 1.10.2018, z ustanovitvijo Službe strokovnih sodelavcev, opravljala delo vodje Službe strokovnih sodelavcev na Specializiranem državnem tožilstvu RS.

Do prihoda direktorice SDT RS v letu 2015 je opravljala strokovno delo na področju državnotožilske uprave, ter nudila pomoč vodji SDT RS in drugim državnim tožilcem pri reševanju zelo zahtevnih kazenskih zadev. Na področju državnotožilske uprave je pripravljala zahtevnejše akte in navodila, vodila interne evidence ter s svojimi predlogi o organizacija dela na tožilstvu skrbela za boljši potek dela na področju državnotožilske uprave.

Poleg tega preučuje nadzorstvene pritožbe, piše osnutke zahtev državnim tožilcem za poročanje o stanju zadev, pripravlja osnutke odgovorov na nadzorstvene pritožbe za Vrhovno državno tožilstvo RS in za vlagatelje, osnutke odredb za sprejem tožilskih odločitev in osnutke za ocenjevanje in napredovanje dela državnih tožilcev. Vsa leta pripravlja osnutke najpomembnejših poročilo o delu SDT RS ter osnutke odgovorov na povpraševanje drugih državnih organov. Pogosto nudi strokovno pomoč vpisničarjem pri knjiženju zahtevnih procesnih dogodkov, popisih kazenskih zadev in arhiviranju zadev. Razen tega koordinira delo vpisničark glede urejanja posebnih evidenc.

Jasmina Petrič v tožilskih zadevah proučuje dokazno dokumentacijo, pripravlja osnutke tožilskih aktov v predkazenskem in kazenskem postopku. ,v zahtevnih kazenskih zadevah na področju kaznivih dejanj zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1, trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1 in spravljanja v suženjsko razmerje po 387. členu KZ1, storjenih v okviru hudodelskih združb. Na področju gospodarskih kaznivih dejanj je preučevala zelo zahtevne zadeve na področju korupcijskih kaznivih dejanj in pranja denarja, v katerih je pripravljala osnutke tožilskih aktov v predkazenskem in kazenskem postopku. Prav tako je v teh zadevah pripravljala vprašanja in gradiva za zasliševanje obdolžencev, prič in izvedencev v preiskavi oziroma na glavni obravnavi, pogosto se zaslišanj tudi udeležuje.

Preučevala je več zadev z mednarodnim elementom, v katerih je na podlagi zaprosila za mednarodno pravno pomoč pridobivala dokazno dokumentacijo od različnih držav, tudi preko EUROJUST-a. Zaradi hitrejšega izvrševanja zaprosil, sploh v primerih uvedbe prikritih preiskovalnih ukrepov, je pogosto sama prevedla listine iz tujega jezika v slovenski jezik in obratno. Prav tako je preučevala kazenske zadeve, v katerih so zaprosila za mednarodno pravno pomoč podali tuji pravosodni organi. V teh zadevah je zbirala dokazno gradivo in pripravila odgovore tako v slovenskem kot tudi v angleškem jeziku.

V maju 2016 je v okvirju 7. delavnice THEMIS ''Mednarodno sodelovanje pri preiskavi goljufij na škodo EU'' v sodelovanju  s sodelavcem predstavila prispevek z naslovom ''Preiskovanje goljufij na škodo EU s pomočjo mednarodne pravne pomoči''. V okviru prispevka je predstavila predvsem dosedanje izkušnje SDT pri pridobivanju dokazov s pomočjo različnih institutov mednarodne pravne pomoči.

Z ustanovitvijo Službe strokovnih sodelavcev opravlja delo vodje Službe strokovnih sodelavcev na Specializiranem državnem tožilstvu RS, pri čemer je vzpostavila delovanje oddelka in z dobro organizacijo dela oddelka zagotovila učinkovito povezanost strokovnih sodelavcev z delom državnih tožilcev in vodstva SDT RS.

Jasmina Petrič je ves čas dela na SDT RS pri opravljanju delovnih nalog izredno angažirana. K delu pristopa s potrebno kritičnostjo presojanja, kar je pomembna odlika dobrega pravnika. Navedeno se kaže pri doslednem preučevanju dejanskega stanja v posameznih zadevah, včasih prav z raziskovanjem in s študioznim pristopom, ki se izraža v odlični pravni argumentaciji njenih izdelkov. Svoje delo opravlja odgovorno in v delo vlaga veliko truda. Svojemu delu in tožilstvu je izjemno predana. Njeno delo ocenjujem kot nadpovprečno. Samostojna in suverena je tudi pri argumentaciji in ima lastno mnenje, ki ga zna ustrezno predstaviti in utemeljiti. Poudariti velja tudi njen izjemen odnos do sodelavcev, ki jim je vedno pripravljena pomagati ter nanje prenaša znanje in izkušnje. Svoje znanje povezuje tudi z drugimi delovnimi področji in pogosto razvija nove uporabne ideje in daje koristne pobude in predloge, ki bistveno vplivajo k organizaciji in optimizaciji delovnih procesov na SDT.

Jasmina Petrič je izjemno prizadevana, uspešna in učinkovita ter svoje delo opravlja nadpovprečno in je lahko vzor vsem sodelavcem na SDT RS.

 

MOJCA MOLIČNIK z Specializiranega državnega tožilstva RS je dobitnica  diploma za izjemne delovne uspehe in prizadevanja.

 Mojca Moličnik je na SDT RS zaposlena že praktično od vzpostavitve organa kot najmlajšega tožilstva (2012). Od začetka zaposlitve je opravljala delo na vseh delovnih mestih v administraciji, tako da delo na SDT RS natančno pozna in še danes kot vodja EVS pogosto pomaga ob težavah in zagatah javnih uslužbencev v administraciji na različnih delovnih področjih.  Je predana javna uslužbenka, ki hitro in temeljito opravlja svoje delo, obenem pa pri svojem delu dosega nadpovprečne rezultate. Je natančna in zavzeta, samoiniciativnost pa izkazuje s tem, da ko se pri številnih opravilih ne zadovolji zgolj s splošnimi navodili, temveč samostojno nadgradi opravila ali postopek na način, da je razumljivejši in prožnejši. Ob svojem ne konfliktnem odnosu je ustvarila dobro notranje in zunanje socialno omrežje. Zaradi svoje strokovnosti, samostojnosti in osebnega značaja je odlična sodelavka, saj vlaga veliko truda v strokovno delo in izjemno prispeva k ustvarjanju dobrih delovnih pogojev in odnosov na SDT RS.

 Mojca Moličnik dela nadpovprečno in nad pričakovanji, saj delo opravlja hitro, točno, zanesljivo, nadzorovano, kakovostno v skladu s pravili stroke. V času dela na SDT RS so bile njene ocene delovne uspešnosti za vsa ocenjevalna obdobja odlična, hkrati pa je bila večkrat predlagana za izredno napredovanje. Javna uslužbenka izvaja dela in naloge v smislu medsebojnega sodelovanja in skupinskega dela, njen odnos tako do državnih tožilcev kot do ostalih javnih uslužbencev je odličen. Pri svojem delu je izredno disciplinirana in svoj delovni čas skrbno načrtuje, hkrati pa se prilagaja vsem situacijam, ki jih ob podhranjenosti javnih uslužbencev na SDT RS ni malo. S svojo strokovno pomočjo ob pozitivnem odnosu do dela je izjemno cenjena in spoštovana tudi med državnimi tožilci. Opravlja tudi izvrstno mentorsko delo, saj je kadarkoli pripravljena sodelovati ali pomagati, svoje znanje pa ves čas nesebično prenaša na nove sodelavce, kar je izjemno pomembno pri nadgradnji znanja mlajših in novih kadrov SDT RS.

 

Nazaj