Novice

Obravnava otrok s posebnimi potrebami letos v središču tradicionalnega posveta

Generalni državni tožilec Drago Šketa je s svojim nagovorom sodeloval na medresorskem posvetu strokovnjakov z različnih področij, ki se pri svojem delu ukvarjajo z otroki. Rdeča nit letošnjih razprav so bili otroci s posebnimi potrebami. Posvet, ki ga v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju vsako leto pripravita Društvo državnih tožilcev in policija, je letos zaradi epidemije potekal na spletu.

V nadaljevanju objavljamo govor generalnega državnega tožilca RS:

 

Spoštovane udeleženke, spoštovani udeleženci posveta.

Spoštovane predavateljice in predavatelji, cenjeni gostje, lepo pozdravljeni.

 

Otroci so najranljivejša skupina prebivalstva, ker sami ne morejo vplivati na to, v kakšnem okolju in položaju bodo odraščali, zato morata biti država in družba nanje še posebej pozorni in ob tem zagotoviti enake možnosti za vse otroke, ne glede na njihove osebne okoliščine. Slovenija je v smeri otrokom prijaznega pravosodja doslej naredila že veliko korakov, enega zadnjih, pomembnejših, prav pred dnevi, ko so v državnem zboru sprejeli zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke.

Pravica vsakega otroka je varno okolje, ki mu zagotavlja uresničevanje danosti, uživanje pravic in tudi sprejemanje odgovornosti. Prav tako je pravica vsakega otroka, da je slišan in vključen v odločanje o vprašanjih, ki ga zadevajo. Ob tem ne smemo pozabiti, da so v družbi tudi socialno izključene skupine otrok, ki so še posebej ranljive: mednje sodijo otroci iz socialno in finančno prikrajšanega okolja, otroci, prikrajšani za primerno družinsko okolje, mladoletne žrtve nasilja, otroci etničnih skupnosti, otroci begunci in otroci s posebnimi potrebami. Enakopravna obravnava teh otrok v pravosodnem sistemu pomeni priznanje, da je vsakdo upravičen do varovanja, ki ga omogoča zakonodaja in da so pravice brez pomena, v kolikor niso uveljavljene. Pravica do pravnega varstva, ki je v primerjavi z dostopom do sodišča in pravdanja mnogo širši koncept, je zapisana v Konvenciji ZN o pravicah otrok in v Konvenciji ZN o pravicah ljudi z oviranostjo.

V Listini evropske unije o temeljnih pravicah so določene pravice, ki so posebej pomembne za pravice otrok v sodnih postopkih, tudi Evropska komisija na različne načine podpira prizadevanja za zagotovitev otrokom prijaznejšega pravosodja. Že v Agendi EU za otrokove pravice (2011 – 2014) je otrokom prijazno pravosodje uvrstila med prednostne naloge. Države članice EU morajo otrokom zagotoviti prijazne pravosodne sisteme, ne glede na to, v kakšnih okoliščinah pridejo otroci v stik s pravosodnim sistemom.

Slovenski kazenski sistem za mladoletnike tradicionalno daje prednost vzgoji oziroma prevzgoji pred kaznovanjem. Kljub temu, da slovenska zakonodaja ne ureja posebnih postopkov, organizacij ali struktur, kamor bi se otroci lahko obrnili po pomoč brez navzočnosti staršev, pa obstajajo številne organizacije, ki nudijo takšno pomoč. Po mojih informacijah je v tem pogledu najbolj dostopno zagovorništvo otrok - projekt, ki ga izvaja varuh človekovih pravic, pri čemer so vse tovrstne storitve veliko težje dostopne otrokom s posebnimi potrebami. V vseh postopkih, v katerih se ti otroci znajdejo, prevladuje predvsem prepričanje, da je treba otroke s posebnimi potrebami predvsem zaščititi, pri čemer ne smemo pozabiti, da je prav tako pomembno tudi upoštevanje njihovega glasu.

Ko govorimo o obravnavi otrok s posebnimi potrebami v pravosodju je pomembno zavedanje, da smo jim dolžni  zagotoviti pomoč in podporo pri soodločanju o vprašanjih, ki zadevajo njihova  življenja. Združeni narodi, ki so 2. april razglasili za svetovni dan zavedanja o avtizmu, že dolgo opozarjajo,  da se odraslost enači s tem, da postaneš polnopraven in enakopraven udeleženec v družbenem, gospodarskem in političnem življenju. Prehod iz otroštva med odrasle osebe za otroke s posebnimi potrebami zaradi pomanjkanja priložnosti in podpore, pa še naprej ostaja naša naloga, ki je nismo do konca izpolnili.

V zvezi s temo letošnjega posveta bi rad opozoril še na en pomemben vidik pravosodja: to je višja stopnja ogroženosti otrok s posebnimi potrebami, da postanejo žrtve kaznivih dejanj. Dejstvo je, da so hendikepirane osebe pogosto prikrite žrtve, kar pomeni, da so storilci kaznivih dejanj iz njihovih zasebnih okoljih. Takšna kazniva dejanja iz različnih vzrokov tudi redkeje dobijo epilog na sodišču. Eden poglavitnih vzrokov je pomanjkanje možnosti, da bi žrtev kaznivo dejanje prijavila; če pa do prijave že pride, temu pogosto sledi dolg in težek postopek dokazovanja.

Izkušnje kažejo, da je za osebe s posebnimi potrebami razumevanje okolja bistvenega pomena  za premagovanje življenjskih ovir. Razumevanje pa prihaja z znanjem, z izkušnjami in s soočanjem. K vsem tem procesom pripomorejo tudi srečanja, kot je današnje. Zato vam za konec želim čim bolj uspešno odstiranje neznank.

 

Nazaj