Novice

Pogovor slovenske delegacije pri Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA) z Generalnim državnim tožilcem RS Dragom Šketo

Člani delegacije Republike Slovenije pri Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA), ki jo vodi MZZ, so opravili pogovor z  generalnim državnim tožilcem RS Dragom Šketo in vodjem oddelka za kazenske zadeve na Vrhovnem državnem tožilstvu RS Andrejem Ferlincem na temo sovražnega govora. Izrazili so zadovoljstvo nad strokovno predstavitvijo tematike in zagotovilom obeh gostov, da je pregon tega kaznivega dejanja med prioritetami dela državnega tožilstva, kot tudi nad jasno zavezanostjo tožilstva za odločen odziv na antisemitska dejanja.

 Republika Slovenija je novembra lani predala svoje prvo poročilo o delovanju v IHRA (obdobje 2011-2017).  Ob predložitvi poročila, ki je bilo sicer ocenjeno kot vsebinsko zelo dobro, smo prejeli nekaj vprašanj in komentarjev glede pregona sovražnega govora v RS. Slovenska delegacija pri IHRA je zato Generalnega državnega tožilca zaprosila za dodatne informacije in pojasnila. V preteklosti so se tudi v Sloveniji pojavili primeri antisemitskih izjav,  ki jih je treba po mnenju slovenske delegacije IHRA obravnavati z vso resnostjo in tudi odločno ukrepati, ko so za to izpolnjeni pravni pogoji. Obvestili so, da je Slovenija sprejela delovno definicijo IHRA o antisemitizmu, k čemur poziva tudi Izjava Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve z dne 6.12.2018. Ta med drugim spodbuja organe kazenskega pregona k učinkovitejšemu in uspešnejšemu prepoznavanju in preiskovanju napadov na Jude. 

 Generalni državni tožilec Šketa in vrhovni državni tožilec Ferlinc sta podrobno predstavila slovensko ureditev glede pregona kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (297. Člen KZ-1). Povedala sta, da je pregon tega kaznivega dejanja med prioritetami dela državnega tožilstva in izrazila jasno zavezanost tožilstva za odločen odziv na omenjena in vsa podobna antisemitska dejanja, kakor tudi zoper vsa druga groba dejanja diskriminacije in ksenofobije. Hkrati sta poudarila, da v Sloveniji ne beležimo porasta kriminalitete glede povečane nestrpnosti, rasizma ali antisemitizma, kot npr. v nekaterih sosednjih državah. V obdobju desetih let je ta trend stabilen in zajema med 10 do 30 primerov letno. Zavedati pa se je treba, da je v omejevanje svobode govora treba posegati s tresočo roko. Glede na strokovne raziskave se primeri sovražnega govora v 98% nanašajo na področje medijske ureditve in le v 2% na področje kazenskega prava. Pojasnila sta, da se je slovenski zakonodajalec odločil za dokaj restriktivno kazensko inkriminacijo, ki bo morda zahtevala spremembo zakonodaje in sprejem dodatnih ukrepov, še posebej v povezavi z mediji oz. objavami na svetovnem spletu, o čemer že teče strokovna razprava. Kazenski pregon je lahko samo skrajno sredstvo (ultima ratio) in je treba sovražni govor naslavljati tudi z drugimi ukrepi kot so izobraževanje, poklicno usposabljanje ter možnost izrekanja denarnih glob v preiskovalnih postopkih, kar se je v drugih pravnih sistemih pokazalo kot učinkovito.

 Člani delegacije IHRA so se gostoma zahvalili za jasno predstavitev dela državnega tožilstva in izpostavili dejavnosti IHRA oziroma članov delegacije usmerjenih v izobraževanje in ozaveščanje o holokavstu ter drugih preteklih hudodelstev, kot je bil genocid nad Romi (Porajmos). Ob obeleževanju mednarodnega dneva spominjanja na holokavst (27. januar) je bilo tako organiziranih več kot 60 javnih dogodkov. Ob koncu je bil gostoma predstavljena še publikacija OZN, ki je prevedena tudi v slovenščino, z naslovom Okvir za preprečevanje grozodejstev - priročnik za preprečevanje. Ta in drugi mednarodni dokumenti s tega področja lahko pomagajo tožilcem pri prepoznavanju dejanj, ki lahko vodijo v grozodejstva in množične kršitve človekovih pravic.    

 

Nazaj