Novice

Tudi letošnji dan pravosodja brez slovesnosti

Četrti november predstavlja za slovensko pravosodje pomemben mejnik, saj je na ta dan leta 1918 začela veljati Uredba o ureditvi in delovanju pravosodja, ki je bila objavljena v Uradnem listu narodne vlade SHS v Ljubljani leta 1918. Uredba predstavlja prvi pravni dokument na poti k samostojnosti slovenskega pravosodnega sistema, saj se je vsebinsko nanašala na pravosodje v širšem smislu, torej ne le na sodišča, ampak tudi na tedanja državna pravdništva (današnja državna tožilstva) ter na druge pravosodne organe.

Tradicionalno dan pravosodja obeležimo s slovesnostmi, na katerih podelimo priznanja zaslužnim posameznikom za njihove izstopajoče dosežke na področju pravosodja. Vendar je tudi letos, zaradi slabših epidemioloških razmer, slovesnost ob dnevu pravosodja 2021, ki bi morala potekati na današnji dan, prestavljena na čas, ko bodo razmere to dopuščale.

V nadaljevanju objavljamo prejemnike letošnjih priznanj ter jim za njihove delovne dosežke čestitamo.

Nedica Merlo, okrožna državna tožilka svétnica na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru, vodja zunanjega oddelka v Postojni, je prejemnica medalje za življenjsko delo.

Nedica Merlo se je pri tedanjem Okrožnem javnem tožilstvu v Kopru zaposlila leta 1976, kjer je delo opravljala do razporeditve na enoto v Postojno. V letu 1991 je bila imenovana za vodjo te enote. Zunanji oddelek Postojna je v času njenega vodenja reševal nadpovprečno število zadev iz okrožne in okrajne pristojnosti, po reorganizaciji pa le še okrajne pristojnosti. Ob minimalni kadrovski zasedbi je zunanji oddelek zagotavljal udeležbo na obravnavah na Okrajnem sodišču v Postojni in tudi v Ilirski Bistrici. Kljub obremenitvam je okrožna državna tožilka svétnica svoje delo ves čas opravljala ažurno in strokovno ter, kljub krajevni oddaljenosti, skrbela za sodelovanje tudi s sodelavci na sedežu Okrožnega državnega tožilstva v Kopru. V vsem času pa si je, ob zavedanju kako pomembna je strokovnost državnih tožilcev, vedno prizadevala tudi za strokovno izobraževanje. Njeno delo je bilo izjemno uspešno in je prispevalo k razvoju in h krepitvi učinkovitosti delovanja in ugleda tožilcev v pravosodju. S svojim delom je v tožilstvu pustila opazen pečat.

Darko Kežman, okrožni državni tožilec svétnik na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju je prejemnik medalje za izjemne delovne uspehe in prizadevanja.

Darko Kežman se je kot strokovni sodelavec v letu 1983 zaposlil na takratnem Temeljnem javnem tožilstvu v Celju. Na funkcijo namestnika javnega tožilca na tem tožilstvu je bil imenovan v letu 1984. Državnotožilsko službo je kot okrožni državni tožilec nadaljeval na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju. Med svojo kariero je pri poklicnem delu pokazal visoko stopnjo strokovnega znanja, samostojnost in natančnost ter izjemno ažurnost pri reševanju kazenskih zadev, še posebej na področju splošno kazenske kriminalitete. Posebej velja izpostaviti njegovo izjemno angažiranost na področju reševanja kazenskih ovadb z alternativnimi oblikami kazenskega pregona. Vse od zakonske vzpostavitve tega instituta je skrbel, da so se ti postopki najprej sploh začeli v praksi uporabljati. Angažiral se je tako na področju postopkov poravnavanja kot v postopkih odloženega pregona. Svoje znanje uspešno prenaša na poravnalce in sodelavce, ki izvajajo postopke odloženega pregona v praksi ter jih spodbuja k uporabi teh alternativnih oblik dela. Vseskozi je varoval ugled državnotožilske organizacije kot tudi funkcije državnega tožilca, tako v službi kot izven nje. Uspešno izvaja mentorstvo mlajšim kolegom in delo državnega tožilca je v tem sklopu približal in predstavil mnogim pripravnikom in strokovnim sodelavcem. Njegovo uspešno izvajanje državnotožilske službe in izjemno prizadevanja na področju alternativnih oblik kazenskega pregona so prispevala k razvoju in krepitvi učinkovitosti delovanja tožilske organizacije.


Ivanka Švab, vodja Urada na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, v pokoju od 1. 8. 2021 je prejemnica medalje za življenjsko delo na področju pravosodja za izjemne delovne uspehe in prizadevanja.

Javna uslužbenka Ivanka Švab je pričela delo na državnem tožilstvu opravljati na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju (takrat še Temeljnem javnem tožilstvu v Celju) 19. 1. 1987 kot vodja vložišča. Devet let pozneje je postala vodja sprejemne pisarne. Od 1. 1. 2003 pa vse do upokojitve 1. 8. 2021 je opravljala delo vodje Urada na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, kjer je bila skupaj več kot 34 let.

Svoje delo je Ivanka Švab opravljala izjemno predano in skrbno, naloge Vodje urada, ki jih je opravljala več kot 18 let, je izvajala na visokem strokovnem nivoju, natančno, preudarno, zanesljivo ter zelo kakovostno. Pri delu je izkazovala visoko stopnjo samoiniciativnosti, iznajdljivosti in učinkovitosti. Njeno delo je bilo zelo obsežno, saj je bila odgovorna za opravljanje organizacijskih nalog državnotožilske uprave, vodenje in koordiniranje državnotožilskega osebja, vodenje več različnih vpisnikov, sodelovanje s pogodbenimi in drugimi zunanjimi izvajalci, bila je skrbnica pogodb, koordinirala je delo v zvezi z dokumentarnim in arhivskim gradivom in do leta 2020 skrbela tudi za izvajanje vseh kadrovskih nalog. Svoje številne delovne naloge je vedno opravila ažurno in pravočasno, pri čemer je bila pripravljena v to vložiti tudi svoj prosti čas. Bila je nadpovprečno delovna, iznajdljiva. Odlikovale so jo tudi izjemne organizacijske sposobnosti. Njen odnos do strank, sodelavcev in drugih oseb s katerimi je prihajala v stik je bil vedno spoštljiv, zelo korekten in prijazen, s čimer je varovala ugled državnega tožilstva. Njeno izjemno dobro opravljeno delo se je odražalo tudi v letnih ocenah, ki jih je prejemala in so vsa leta bile odlične, torej je delo opravljala visoko nad pričakovanji. S svojim delom je pomembno prispevala k učinkovitosti delovanja tožilske uprave. Zaradi svojega pozitivnega odnosa do dela, delavnosti, strokovnosti, zelo korektnih odnosov in pozitivnih osebnostnih lastnosti, ter ostalih navedenih lastnosti, je bila v kolektivu zelo cenjena in spoštovana ter v izjemno pomoč in podporo vodjema Okrožnega državnega tožilstva v Celju, s katerima je v času vodenja Urada odlično sodelovala.

Jožefa Drmaž, vodja vpisnikov na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem je prejemnica medalja za življenjsko delo na področju pravosodja.

Javna uslužbenka Jožefa Drmaž se je na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem zaposlila v letu 1996 kot vpisničarka - strojepiska. Pri svojem delu in izdelavi različnih pisnih izdelkov je izkazovala izjemno natančnost, pri ravnanju z zaupnimi podatki pa popolno zanesljivost. Zaradi izkazanega skrbnega in natančnega dela je v letu 2008 napredovala na mesto vodje vpisnikov ter tako prevzela vodenje vpisnikov, katere je vodila vse do svoje upokojitve septembra 2021.

Jožefa Drmaž je ves čas svojega dela izkazovala popolno predanost delu, izjemno natančnost in skrbnost pri vodenju vpisnikov ter neverjeten spomin in zanesljivost pri opravljenem delu. Pod njenim vodstvom so bili Vpisniki na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem vsa leta vzorno vodeni, pri čemer se za doseganja takšnega rezultata dela ni nikoli ozirala na številne samoiniciativno porabljene ure izven rednega delovnega časa. Bolniške odsotnosti v vsem času skoraj ni poznala, dopust pa je vedno prilagajala potrebam službe. Zaradi svojega izjemnega poznavanja delovanja vpisnikov in bogatih delovnih izkušenj je s svojimi predlogi uspešno in učinkovito pomagala v času priprave in izgradnje novega vpisniškega sistema v okviru državnega tožilstva kot takega ter tudi z nadaljnjimi predlogi za njegovo izboljšanje. Ves čas svojega dela je pomembno prispevala k učinkoviti podpori vodenja tožilstva s številnimi, hitrimi, predvsem pa vselej zanesljivimi podatki, posredovanimi vodstvu za priprave različnih analiz dela. Zaradi svoje izjemne predanosti delu, prijaznosti in toplega človeškega odnosa do vseh zaposlenih na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem, je med vsemi uživala velik ugled.

Sebastijan Rakovec, vodja Službe za informacijsko podporo na Vrhovnem državnem tožilstvu RS je prejemnik medalje za izjemne delovne uspehe.

Javni uslužbenec Sebastijan Rakovec se je na Vrhovnem državnem tožilstvu RS zaposlil 1. januarja 2000 na delovnem mestu programerja v Pravno informacijskem centru. 1. septembra 2002 je postal vodja Skupne službe za informatiko.

Pri svojem delu je ves čas izkazoval visoko stopnjo znanja, organizacijskih kompetenc in kolegialnosti. Njegova predanost delu in odgovornost do funkcije, ki jo opravlja, sta še posebej prišli do izraza v časih, ko je bilo državno tožilstvo opremljeno z zastarelo računalniško opremo, ki ni prenesla vedno večjih in vedno zahtevnejših potreb uporabnikov. Ne le, da je vodil ekipo, ki je bila zaradi velikega števila uporabnikov in težav zaradi zastarele opreme popolnoma premajhna in zato preobremenjena, sam je bil zadolžen za komunikacijo z Ministrstvom za pravosodje, za določanje specifikacij nove opreme in tudi za sodelovanje v postopku nabave. Kljub temu je zaradi njegove požrtvovalnosti in predanosti delu njegova ekipa uspešno skrbela za uporabnike, državno tožilstvo pa se je počasi, a vztrajno, moderniziralo tudi na področju IT opreme. Posebno omembo in zahvalo za njegovo izvrstno opravljeno delo, pa si zasluži za njegovo sodelovanje na projektu centralizacije državnega tožilstva. Ta projekt zaradi svoje zahtevnosti, obsežnosti in na videz skoraj nemogočega velikega skoka v modernizaciji in digitalni transformaciji državnega tožilstva, predstavlja pomemben mejnik v delovanju celotnega državnega tožilstva. Sebastijan Rakovec je v tem projektu imel ključno vlogo na strani državnega tožilstva, saj je pripravljal obsežne in zahtevne specifikacije, bil glavni sogovornik pri komunikaciji z Ministrstvom za pravosodje. Sodeloval je pri izjemno težavnem postopku javnega naročanja in odgovarjal na zahtevna vprašanja potencialnih ponudnikov storitev. Kljub zahtevnemu obdobju, ki ga je zaznamovala tudi zdravstvena kriza in z njo povezana sprememba ustaljenega dela, ki je praktično čez noč prinesla potrebo po digitalizaciji poslovanja, je bila centralizacija uspešno zaključena.

Dejstvo, da je danes državno tožilstvo sposobno kompetentno upravljati s svojim informacijskim sistemom in istočasno nuditi zadovoljivo podporo svojim uporabnikom, je zagotovo v pomembnem delu tudi rezultat dela Sebastijana Rakovca.

Nazaj