Novice

VDT RS je izdalo skupno letno poročilo za leto 2020

Vrhovno državno tožilstvo RS  je izdalo Skupno letno poročilo za leto 2020. V nadaljevanju objavljamo povzetek predgovora generalnega državnega tožilca RS Draga Škete.

 Kot je uvodoma poudaril generalni državni tožilec, zbrani podatki za leto 2020  kažejo na uspešno in stabilno delovanje tožilske organizacije kljub epidemiji koronavirusne bolezni, ki je dodobra spremenila način dela ne le na državnih tožilstvih ampak v celotnem pravosodju. Leta 2020 so državna tožilstva prejela 27.770 kazenskih ovadb (501 ovadbo manj kot leta 2019), v istem obdobju pa so rešila 28.472 kazenskih ovadb. Navedeno pomeni, da so rešila skupno  702 ovadbi več kot so jih prejela, kar je 103 odstotna stopnja obvladovanja pripada. Trend učinkovitosti dela državnih tožilcev se je torej nadaljeval tudi leta 2020, ki se je zaradi epidemije v marsičem bistveno razlikovalo od preteklih poročevalnih obdobij. 

Razumljivo je, da je bila zaradi ukrepov močno okrnjena siceršnja opazna  mednarodna dejavnost državnega tožilstva, saj je bila odpovedana večina srečanj na mednarodni ravni. Kljub izrednim razmeram pa so se nadaljevale aktivnosti  državnega tožilstva v postopkih ustanavljanja Evropskega javnega tožilstva (v nadaljevanju EJT). Januarja smo na Vrhovnem državnem tožilstvu RS gostili evropsko glavno tožilko Lauro Kövesi, ki se je v Sloveniji srečala  s predstavniki organov, ki so ključni pri vzpostavitvi in uspešnem delovanju te nove mednarodne institucije. Glavna tema pogovorov je bila vzpostavitev mednarodne zakonodaje, ki bo evropskim tožilcem omogočala izvajanje njihovih pristojnosti kot to določa Uredba Sveta EU z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo EJT. Konec meseca julija je Svet EU  imenoval kolegij EJT s sedežem v Luksemburgu, ki je sestavljen iz 22 evropskih tožilcev. Za predstavnika Slovenije v prvem mandatu, ki traja šest let, z možnostjo podaljšanja za največ tri leta, je bil izbran okrožni državni tožilec s SDT RS Jaka Brezigar.

Leto 2020 so zaznamovale tudi številne zakonodajne spremembe, na katere je odpadel velik del delovnih aktivnosti državnih tožilcev in strokovnih sodelavcev, kot denimo uveljavljanje novele ZKP-N zaradi implementacije Direktive 2021/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta Evrope. Novela je uvedla pomembne spremembe v ureditev kazenskega postopka s poudarkom na borbi proti negativnim družbenim pojavom, kot sta korupcija in organiziran kriminal in na izboljšanju položaja oškodovancev v predkazenskem in kazenskem postopku, kar še poudarja smisel dela državnih tožilcev in njihovo skrb za to, da sodišča sprejemajo zakonite, pravilne in pravične sodbe.  Oktobra je stopila v veljavo novela Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1D), ki predvideva, da je za zavrženje ovadbe pri kaznivem dejanju, katerega predpisana kazen znaša več kot tri leta zapora, potreben tudi sopodpis vodje tožilstva.  

Kar zadeva aktivnosti državnega tožilstva glede sprememb procesne in kazenske materialne zakonodaje je potrebno izpostaviti še predlog Zakona o spremembi KZ-1G, predlog zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke, leto 2020 pa so zaznamovala tudi prizadevanja za spremembo kazenskega zakonika v delu, ki se nanaša na redefinicijo posilstva. Tožilstvo je v ta namen aktivno sodelovalo v delovni skupini, ki je bila ustanovljena na Ministrstvu za pravosodje RS. Državno tožilstvo je sodelovalo tudi v številnih drugih delovnih skupinah v okviru resornega ministrstva, med drugim v delovni skupini, ki naslavlja vprašanja implementacije novele ZKP-O, delovni skupini za implementacijo določb novele ZKP-N glede žrtev kaznivih dejanj, delovni skupini za vzpostavitev oziroma delovanje Hiše za otroke in vprašanja t.i. romske problematike.

Posebno težo pri pregonu kaznivih dejanj po prioritetah aktualne Politike pregona državnega tožilstva so imela tudi v letu 2020 težja kazniva dejanja, ki so bila deležna tudi velike pozornosti javnosti: bančni kriminal, med katerega sodijo kazniva dejanja na škodo bank, pri katerih je storilec opravljal vodstveno ali nadzorstveno funkcijo in pri katerih je bila povzročena velika škoda oziroma pridobljena velika premoženjska korist; korupcijska kriminaliteta v zdravstvu; korupcijska kazniva dejanja, pri katerih je bil storilec nosilec javne funkcije ali je bila pridobljena velika premoženjska korist ter gospodarska kriminaliteta v primerih, ko je bila povzročena velika škoda oziroma je bila pridobljena velika korist.

Pri obravnavanju prednostnih zadev si je tožilstvo prizadevalo za čim krajše roke v zadevah, v katerih je bila povzročena velika premoženjska škoda. Prav na področju najzahtevnejših gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj, kot sta bančna kriminaliteta in korupcija v zdravstvu, so sodišča v obdobju zadnjih štirih let na tem področju izrekla bistveno večje število obsodilnih sodb, kot na področju klasičnega organiziranega kriminala.

Ne glede na omenjene oteževalne razmere, ki so jim botrovali izredni ukrepi za zajezitev epidemije, se državno tožilstvo v letu 2020 lahko pohvali z nadaljevanjem uspešno začrtanih trendov na področju pregona bančne kriminalitete. Leta 2020 je Specializirano državno tožilstvo RS obravnavalo 44 zadev s tega področja, večina njih se že obravnava na sodiščih. Zahteve za preiskavo in obtožni akti so bili vloženi tudi zoper člane uprav in nadzornih svetov največjih slovenskih bank. Skupna vrednost povzročene škode oziroma pridobljene premoženjske koristi v zadevah bančne kriminalitete, ki so se obravnavale na sodiščih znaša 305 milijonov evrov. Kar zadeva pregon kaznivih dejanj v zdravstvu so bile do konca leta 2020 vložene štiri obtožnice in dva obtožna predloga. Postopek po vloženi obtožbi se vodi zoper 36 oseb, od tega je 5 pravnih oseb. Skupna škoda oziroma protipravna premoženjska korist v teh zadevah pa znaša vsaj 1.327.363 evrov.

Po sprejeti Politiki pregona je ena od prednostnih nalog tožilstva tudi obravnava kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1. Pomemben vpliv na število prijav oziroma obravnav kaznivih dejanj po 297. členu KZ-1 je imela migrantska kriza in  zaostrena komunikacija med političnimi predstavniki in njihovimi privrženci, ki so s svojimi izjavami občutno pripomogli k ustvarjanju nestrpnosti v že tako dodobra pregretem političnem ozračju. Sodišča so v letu poročanja državnim tožilcem pri izrekanju sodb glede na število vloženih obtožnih aktov v večji meri sledila, na kar kaže podatek o izrečenih obsodilnih sodbah in izdanih kaznovalnih nalogih. Razen tega so bili tožilci uspešni tudi v obeh primerih vloženih rednih pravnih sredstev zoper sodbe sodišč prve stopnje, pri čemer je potrebno posebej izpostaviti, da je delež zavrženih kazenskih ovadb, glede na število ovadb  v letu 2020 povsem primerljiv z deležem iz leta 2019.

Kot ugotavlja generalni državni tožilec RS je državno tožilstvo, kljub izraziti kadrovski podhranjenosti (po številu državnih tožilcev na sto tisoč prebivalcev je Slovenija z 10,2 državnimi tožilci pod evropskim povprečjem, ki znaša 12,13 državnih tožilcev), s katero se v največji meri spopadata  Vrhovno državno tožilstvo RS in Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, ter kljub omejitvam  zaradi epidemije, uspešno nadaljevalo izvajanje zastavljenih strateških ciljev. Konec leta 2020 je bilo na državnih tožilstvih 206 državnih tožilcev, 88 strokovnih sodelavcev in 233 članic in članov državno-tožilskega osebja, ki so po najboljših močeh prispevali k dobrim rezultatom dela v poročevalnem obdobju.

Skupno letno poročilo: Poročilo

Nazaj