Novice

VDT RS se v primeru neveljavnih vladnih odlokov zavzema za sistemsko rešitev

V zvezi s pozivi Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS (VDT RS), da bi vložilo zahteve za varstvo zakonitosti zaradi glob, ki so bile izdane na podlagi vladnih odlokov oziroma sklepov, ki niso bili objavljani v Uradnem listu in zato po odločitvi ustavnega sodišča sploh niso začeli veljati, bi po oceni VDT RS zadevo morali reševati sistemsko. Gre namreč za izjemno veliko število glob, kar pomeni, da bi odpravljanje napak v posameznih postopkih občutno obremenilo pravosodni sistem in povzročilo nepotrebne dodatne stroške.

 Na VDT RS v zvezi z omenjeno zadevo pričakujemo ustrezen odziv z uporabo pravnih sredstev, s katerimi se nezakonite globe lahko enostavno odpravijo ali razveljavijo pred okrajnimi sodišči na predlog prekrškovnih organov po uradni dolžnosti, ali na pobudo osebe, ki ji je bila sankcija izrečena.    

VDT RS je na podlagi prejetih pobud za vložitev zahtev za varstvo zakonitosti v zadevah neveljavnih vladnih odlokov tudi samo podalo več pobud za uporabo izrednega pravnega sredstva. Pri tem je upoštevalo razlago ustavnega sodišča, iz katere  izhaja, da se predpis, ki ni bil objavljen v Uradnem listu, ne bi smel uporabiti, saj so bile  globe izrečene za dejanje, ki ni bilo zakonsko opredeljeno kot prekršek.  V posameznih primerih so okrajna sodišča že izdala sklepe o ustavitvi postopka. Namen upoštevanja precedenčnega učinka ustavnopravne presoje (ne)veljavnosti odlokov je tako dosežen tudi brez vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, o kateri bi moralo odločati Vrhovo sodišče.   

 Na opisani način bo VDT RS ravnalo tudi v drugih primerih, ko se vložene pobude za varstvo zakonitosti opirajo na vprašanje veljavnosti odlokov. Vendar pa lahko kršitelji enak namen (in odločitev) dosežejo tako, da pobudo sami vložijo neposredno pri prekrškovnem organu, pod pogojem, da tak razlog niso že uveljavljali in da sodišče o njem še ni odločalo na podlagi vložene zahteve za sodno varstvo.

 

Zahteva za varstvo zakonitosti tako ostaja skrajno pravno sredstvo za odpravo kršitev zakona, ki so bile storjene s pravnomočno odločbo, njegov namen pa je predvsem zagotoviti enotno uporabo prava, pri čemer bo VDT RS o morebitnih novih pobudah  tudi vnaprej odločalo v skladu z  zakonskimi merili, da se pri vlaganju zahteve za varstvo zakonitosti upošteva zlasti naravo in težo domnevne kršitve, pomen zadeve in posledice odločitve za pobudnika in druge udeležence v postopku ter potrebo po zagotavljanju pravne varnosti, enotne uporabe prava ali pomen za razvoj prava preko sodne prakse.

 Pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je (tudi) pravnomočnost odločbe izdane v prekrškovnem postopku. V tej zvezi je pomembno opozoriti, da imajo kršitelji (po odločbi Ustavnega sodišča št. Up-991/17-31, U-I-304/20-9, z dne 17. 12. 2020, objavljeni v Uradnem listi RS, št. 5/2021 z dne 14. 1. 2021) možnost zoper sodbo o okrajnega sodišča o zahtevi za sodno varstvo vložiti pritožbo po drugem odstavku 66. člena Zakona o prekrških in s tem zagotoviti predhodno vsebinsko izčrpanost spornih pravnih vprašanj, ki jih želijo izpostaviti v pobudi za varstvo zakonitosti.

 

Nazaj