Novice

Odločitev Ustavnega sodišča RS glede Zakona in Poslovnika o parlamentarni preiskavi

Na Vrhovnem državnem tožilstvu z zadovoljstvom sprejemamo  odločitev Ustavnega sodišča RS, da sta Zakon o parlamentarni preiskavi in Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z Ustavo, pri čemer se razveljavi akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper nekdanjega župana Maribora in člana Državnega sveta RS. Akt se razveljavi v delu, ki se nanaša na neodvisnost in konkretne odločitve državnih tožilcev.

Kot je znano je Vrhovno državno tožilstvo RS je 28. 10. 2019 na Ustavno sodišče RS vložilo dopolnitev in razširitev pobude in ustavne pritožbe za začetek postopka za oceno ustavnosti, vpisani pod št. U-I-214/19 in št. Up-1011/19, v kateri je poudarilo, da državni tožilci ne smejo biti politično odgovorni, ker njihovo delo ni politično in so glede tega povsem izenačeni s sodniki. Ustavno sodišče  je nato v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe generalnega državnega tožilca RS Drage Šketa in  Vrhovnega državnega tožilstva RS  na seji 12. novembra 2019 sklenilo, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje Zakona o parlamentarni preiskavi in Poslovnika o parlamentarni preiskavi, kolikor ne vsebujeta ustreznih mehanizmov za preprečitev parlamentarnih preiskav, ustanovljenih zaradi ugotavljanja politične odgovornosti državnih tožilcev.

Ustavno sodišče je v svoji odločitvi z dne 8. 7. 2021 navedlo, da Ustava (v prvem odstavku 135. člena ter drugem stavku drugega odstavka 3. člena) zagotavlja neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev in zato prepoveduje vsakršno politično vmešavanje v opravljanje državnotožilske funkcije v konkretnih primerih. Parlamentarna preiskava za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij bi lahko na državne tožilce delovala izrazito odvračilno oziroma z zastraševalnim učinkom, to je na način, da bi v prihodnje v podobnih primerih pregon opustili ali da bi od njega odstopili, kar bi hudo ogrozilo delovanje pravne države. Kot je navedlo Ustavno sodišče, sta neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev ključnega pomena za delovanje pravne države, varovanje človekovih pravic ter za neodvisno, nepristransko in pošteno sojenje.

Državni tožilci tako niso tak del izvršilne veje oblasti, ki bi bil lahko podvržen političnemu nadzoru in politični odgovornosti. Ugotavljanje politične odgovornosti državnih tožilcev (tudi vrhovnih državnih tožilcev in generalnega državnega tožilca) za ravnanje v zvezi z opravljanjem državnotožilske funkcije v okviru parlamentarne preiskave je zato v neskladju z ustavno zagotovljeno neodvisnostjo državnih tožilcev. Ustavno sodišče je zato Akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij razveljavilo, hkrati pa ugotovilo, da sta Zakon o parlamentarni preiskavi ter Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z Ustavo.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru tudi naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakonodajalec bi moral v postopku odrejanja parlamentarne preiskave urediti varstvo neodvisnosti državnih tožilcev, zato je ugotovljena protiustavnost v obstoju pravne praznine, ki ogroža ustavno zagotovljeno neodvisnost državnih tožilcev. Ustavno sodišče je zato določilo tudi način izvršitve odločbe za čas do odprave ugotovljene protistavnosti. Tako je do odprave ugotovljene protiustavnosti za oceno skladnosti akta o odreditvi parlamentarne preiskave z ustavno neodvisnostjo državnih tožilcev pristojno Ustavno sodišče.

Da je takšna parlamentarna preiskava v neskladju z Ustavo, saj se preiskuje politična odgovornost sodnikov in tožilcev, so nenazadnje opozorile tudi institucije, kot sta sodni in državnotožilski svet.

Nazaj