Novice

Zaradi epidemije nekoliko spremenjeni tudi letošnji Izobraževalni tožilski dnevi

Letošnji Izobraževalni tožilski dnevi potekajo 7. in 8. decembra na daljavo. Uvodnemu nagovoru Generalnega državnega tožilca RS Draga Škete sledi  izobraževalni program, ki ga povezuje vrhovna državna tožilka Mirjam Kline. Letošnji dogodek je že sedemindvajseti po vrsti in ga tudi letos organizira Center za izobraževanje v pravosodju

 

V nadaljevanju objavljamo govor Generalnega državnega tožilca RS Draga Škete:

 

Spoštovani kolegice in kolegi državne tožilke in tožilci ter sodelavci – pozdravljeni in dobrodošli na že 27. izobraževalnih tožilskih dnevih – prvih v virtualni obliki.

Za državno tožilstvo in celotno družbo se zaključuje naporno leto. Prilagoditev našega profesionalnega življenja in poslovanja tožilstva novi realnosti je bil izjemen izziv, ki smo ga skupaj uspešno opravili. Zahvaljujoč novi opremi in ob podpori Strokovno informacijskega centra smo v času epidemije z oddaljenim dostopom do informacijskega okolja zagotovili neprekinjeno in učinkovito poslovanje.

Tako je lahko večina tožilcev in drugih kolegov svoje delo opravljala varno od doma. Državno tožilstvo je brez prestanka, kljub neobičajnim razmeram vso svojo pozornost še vedno namenjalo svojemu temeljnemu poslanstvu – učinkoviti  obravnavi, preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj. In z ustrezno prilagoditvijo smo se odzvali na nove razmere in prednostno obravnavali primere, kjer smo zaznali kakšno koli izkoriščanje, zlorabe ter okoriščanje s stiskami ljudi v času zaprtja države.

Spoštovane kolegice in kolegi, v letu 2020 ste ponovno pokazali svojo visoko profesionalnost in predanost poklicu.

Pridobljeni čas zaradi manj obravnav ste porabili za intenzivno reševanje zadev. Prizadevno, strokovno in odgovorno ste opravljali svoje delo, po najboljših močeh v danih razmerah. Čeprav moramo za dokončne številke počakati na letno statistiko, že delni podatki kažejo, da se naša storilnost kljub drugačnemu poslovanju ni bistveno zmanjšala ter da so kvantitativni podatki, ki izkazujejo našo učinkovitost dobri.

Vaše strokovno delo na prvi stopnji pomaga tudi v poznejših fazah pred sodišče pripeljati številne zahtevne kazenske zadeve. Z vložitvijo izrednih pravnih sredstev in odgovarjanjem nanje smo pomembno sooblikovali sodno prakso. Nej naštejem nekaj pomembnih primerov – dosegli smo nadaljnji razvoj prakse glede preslepitve pri poslovni goljufiji, razvoj prakse glede izreka stranske denarne kazni za kaznivo dejanje storjeno iz koristoljubnosti, uspešni smo bili pri zastopanju stališča, da se elektronski denar šteje za premično stvar in je lahko predmet kaznivega dejanja zoper premoženje ter da zavrnitev priznanja krivde na glavni obravnavi ne pomeni nastanka okoliščin, zaradi katerih bi bilo treba izločiti sodnika. Prav tako je bila utrjena pozicija državnega tožilca glede možnosti spremembe obtožnice.

Kot pomemben dosežek si na Vrhovnem državnem tožilstvu štejemo tudi, da smo na Vrhovnem sodišču uspeli z revizijo, ki prispeva k učinkovitejšemu zagotavljanju in uresničevanju ustavno varovanih človekovih pravic na področju kazenskega pregona. Gre za odločitev na področju dostopa do informacij javnega značaja glede vpogleda v tožilski spis oziroma v katerikoli spis, ki se vodi za potrebe postopka pred sodišči in drugimi državnimi organi. Navedena sodba je bila v zadnjem času deležna precej kritik – tako laične kot strokovne javnosti.

A dejstvo je, da je ta sodba odpravila nejasnosti in omogočila, da se v predkazenskem in kazenskem postopku seznanjanje s podatki omogoča skladno s specialnim zakonom. Ministrstvo za pravosodje je žal v Državni zbor podalo predlog za spremembo Zakona o kazenskem postopku, ki bi lahko spet povzročil nejasnosti na tem področju.

Državno tožilstvo je podalo podrobna pojasnila, zakaj so te spremembe neustrezne in omogočilo širši javnosti, da se s stališči seznani z njihovo objavo na spletni strani. Poudarjam, da sem zavezan odprtosti in transparentnosti poslovanja, da želim, da je naše delo predstavljeno tudi javnosti.

A vse informiranje je izvedeno in vedno tudi bo, v sladu s spoštovanjem pravic, svoboščin in interesov oseb, ki jih je potrebno na področju kazenskega pregona posebej varovati.

Splošni in strokovni javnosti bomo še naprej nudili objektivno in celovito informiranje. V ta namen je Strokovno informacijski center na naši uradni spletni strani pripravil razširjen prikaz statističnih podatkov, na podlagi katerih bo mogoče še bolje pojasniti razlog zavrženj kazenskih ovadb ter enostavneje interpretirati številčne podatke, da bodo laičnim uporabnikom lažje razumljivi.

Na naše delovanje bistveno vpliva zakonodajni okvir, v sklopu katerega izvršujemo naše temeljne pristojnosti. Zato nam je bila tudi letos prioriteta vzpostavitev konstruktivnega strokovnega dialoga, usmerjenega v čim prejšnjo spremembo okornih zakonskih okvirov državnotožilske zakonodaje, odpravljanje nepotrebne birokratizacije tožilskega dela ter optimalnejšo ureditev kazenskega postopka. Zaradi tega smo poglobljeno in sistematično proučili vse predlagane spremembe kazensko materialne, procesne in državnotožilske zakonodaje, ter podali pretehtane in argumentirane pripombe s ciljem, da bi se sprejela ureditev, ki bo opora tožilcu za optimalni prispevek k pravni državni v polnem pomenu besede.

Spoštovane kolegice in kolegi,

Iskrena hvala za vse vaše odzive in predloge, ki ste nam jih podali v fazah priprave odgovorov na osnutke sprememb zakonov.

Kljub obširnim predlogom, utemeljitvam in analizam posledic so bile naše kritične pripombe v fazah strokovnega usklajevanja zgolj deloma upoštevane, saj so leto 2020 zaznamovale tudi ponovno vzbujene težnje po iskanju vzvodov za vplivanje na delo tožilstva. Posledično so se na tožilsko togo obesile dodatne nove naloge in obveznosti.

Kljub ponovnemu povečanju naših pristojnosti pa žal to ni prineslo tudi zavedanja, da je za opravljanje dela nujno imeti ljudi, ki to delo lahko opravijo. Pomanjkanje državnih tožilcev namreč že nekaj let predstavlja ključni problem naše organizacije, sploh na tožilstvih, kjer imajo največji porast pripada in kjer je število tistih, ki odidejo, večje od števila tistih, ki prazna mesta zasedejo. O navedenem vztrajno in redno opozarjamo resorno ministrstvo.

Delo je bilo zaradi drastično premajhnega števila državnih tožilcev letos resno oteženo na kar štirih državnih tožilstvih. A tu se je pokazal moč in solidarnost naše organizacije in vaša predanost poklicu. Državni tožilci iz tožilstev, kjer je situacija znosnejša, ste kljub lastni obremenjenosti priskočili na pomoč preobremenjenim ljubljanskim, celjskim, murskosoboškim in novomeščanskim kolegom, za kar se vam iskreno zahvaljujem. S tem smo dokazali, da zmoremo kljub številnim izzivom letošnjega leta strniti moči in solidarno stopiti skupaj, da ne pride do ogroženosti izvajanja funkcije pregona.

Dobri rezultati poslovanja državnih tožilstev v letošnjem leti so tako posledica angažiranosti vodij pri skrajni optimizaciji poslovnih procesov, skrbno premišljenih vodstvenih ukrepov ter povečanega angažmaja državnih tožilcev in državnotožilskega osebja. A ljudi ne bo mogoče izčrpavati v nedogled, saj že dosegamo rob svojih zmogljivosti. Ob zavedanju, da vse delo opravi premalo ljudi, ki za to žrtvujejo ure in ure svojega dela, ki bi ga sicer lahko namenili družini in sprostitvi, smo bili v letošnjem letu deležni raznih kritik, neutemeljenih negativnih pripomb na naše delo in celo tako imenovanemu »interventnemu« znižanju tožilskih plač.

V trenutku, ko smo slišali za namen, da se državnim tožilcem znižajo plače, smo na vrhovnem tožilstvu začeli z opozarjanjem na nesprejemljivost te namere, saj državni tožilci tudi v teh izrednih časih neprekinjeno še naprej opravljajo pomembne naloge javne varnosti in so pri opravljanju tega dela izpostavljeni tudi varnostnim tveganjem.

O naših prizadevanj in aktivnostih smo sproti obveščali vse vodje državnih tožilstev s prošnjo, naj tudi vas celostno obvestijo o intenzivnosti in vsebini naših prizadevanj, da se državnim tožilcem zagotovi spoštljivo obravnavo, kakršno si zaslužite.

Prav tako smo v javnem prostoru vse skozi opozarjali, da je za optimalno delovanje sistema zavor in ravnovesja nujno potrebno medsebojno spoštovanje posameznih vej oblasti in njihovih pristojnosti.

To spoštovanje se mora prvenstveno pokazati pri izražanju nestrinjanja. Vsaka izmed vej oblasti ima namreč v okviru svoje funkcije odgovornost do družbe, v kateri živimo – vsi skupaj pa moramo, v duhu vzajemnega medsebojnega spoštovanja, med seboj voditi strokoven in konstruktiven dialog, ki je osnova za krepitev pravne države in zaupanja državljank in državljanov  v vladavino prava.

Moje stališče je, da je bistvena sestavina pravne države zagotavljanje nemotenega delovanja organov, ki delujejo na področju pravosodja. Slednji ne moremo biti konstantno obremenjeni z bojem za svoj samostojni položaj nasproti drugim vejam oblasti. Samostojnost državnih tožilcev ni neka posebna pravica ali privilegij, dodeljen v interesu tožilcev, ampak je jamstvo za pošteno, nepristransko in učinkovito sodstvo, ki varuje javne in zasebne interese vseh vpletenih deležnikov. Zato je nujno, da se v praksi zagotavlja takšen položaj državnega tožilstva, da bodo državni tožilci lahko izvrševali svoje naloge skladno z zakonom in upoštevanje vse mednarodne standarde v pravni državi.

Spoštovane kolegice in kolegi,

ob intenzivnem dogajanju v domačem pravnem okolju ne smemo spregledati velikih korakov in uspehov na področju nadnacionalnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

V tem letu se je pospešeno nadaljevala vzpostavitev Evropskega javnega tožilstva - septembra je slavnostno prisegel prvi kolegij evropskih javnih tožilcev, med njimi tudi naš član, evropski javni tožilec Jaka Brezigar, ki mu izrekam iskrene čestitke. V teku je tudi izbor evropskih delegiranih tožilcev. Prepričan sem, da bo imelo delovanje EJT, kot edinega organa Unije s pristojnostjo neposrednega vodenja kazenskih preiskav in pregona, daljnosežnejše učinke na naš sistem kazenskega pravosodja, kot ga nakazuje ozka, specialistična ureditev stvarne pristojnosti.

Pri tem ne mislim samo na vpliv na delo naših tožilcev v drugačnem, širšem okolju, ampak tudi  na razumevanje in aplikacijo procesne ter materialne zakonodaje, možnosti za prenos znanja, tehnik dela ipd. V udeležbi vidim priložnost za povezovanje pri zastopanju vrednot, skupnih vsem oblikam tožilskih organizacij. Kot je ob zgoraj omenjeni priložnosti povedal predsednik Sodišča EU Koen Lenaerts: "Evropska glavna tožilka in evropski tožilci na koncu služijo enemu samemu gospodarju: pravičnosti v skladu z načeli pravne države."

Za slovenske državne tožilce ne velja nič drugače. Na vseh nas je, da pokažemo osebno trdnost in pogum, ki ima temelje v znanju, izkušnjah in predanosti poklicu, ter kljub težavnim razmeram s skupnimi močmi v prihodnje še naprej zavzeto zastopamo in krepimo standarde in vrednote pravne države, kajti brez njih ne moremo računati na obetavno prihodnost.

Na tem mestu mi dovolite, da izrečem iskrene čestitke nacionalnemu predstavniku Slovenije na EUROJUST-u, višjemu državnemu tožilcu Boštjanu Škrlecu, ki je bil izvoljen kot podpredsednik pri uradu za pravosodno sodelovanje držav članic Evropske unije, kar nenazadnje kaže tudi na učinkovito delovanje slovenskega nacionalnega predstavništva.

Spoštovane udeleženke in udeleženci,

zahvaljujem se vam za vašo pozornost in želim, da bodo 27. Izobraževalni tožilski dnevi, kljub virtualni izvedbi, izpolnili vaša pričakovanja ter vas obogatili z dodatnim znanjem. Ob koncu vam voščim še prijetne praznične dneve, prihodnje leto pa naj prinese novo upanje, izzive in pa moč, da se z njimi spopademo. Želim vam, da ostanete zdravi ter da vas nasmeh in optimizem spremljata tudi takrat, ko bo na obrazu maska.

 

 

 

Nazaj