Specializirano državno tožilstvo
O Specializiranem državnem tožilstvu
Zakon o državnem tožilstvu iz leta 2011 je ustanovil Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, ki se je razvilo iz nekdanje Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Skupina je bila organizirana v okviru Vrhovnega državnega tožilstva RS kot posebna organizacijska enota s pristojnostjo delovanja na območju cele države.
Specializirano državno tožilstvo je organizacijsko in funkcionalno ločeno od Vrhovnega državnega tožilstva RS. Ima status okrožnega državnega tožilstva, vendar je krajevno pristojno za območje cele države, njegova stvarna pristojnost pa je določena v zakonu.
Specializirano državno tožilstvo obravnava najzahtevnejša kazniva dejanja, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti.
To tožilstvo je pristojno za pregon storilcev hudih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, za vsa kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen desetih let zapora ali hujša kazen, če je bilo dejanje izvršeno v hudodelski združbi, za korupcijska kazniva dejanja, za kazniva dejanja terorizma ter za kazniva dejanja spravljanja v suženjsko razmerje in trgovine z ljudmi.
Specializirano državno tožilstvo je izključno pristojno za vložitev tožbe in zastopanje v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora ali v zvezi z njim ter za vložitev predloga in zastopanje v postopku izvršbe.
To tožilstvo deluje po načelu timskega dela praviloma tako, da pri obravnavanju posameznih zadev združuje znanje, usposobljenost in izkušnje posameznih članov za določena pravna področja v obsegu, ki je potreben za učinkovito usmerjanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pripravo obtožnega akta.
Na Specializiranem državnem tožilstvu opravljajo državnotožilsko službo državni tožilci, ki so tja ali imenovani ali dodeljeni. Lahko pa je na predlog vodje Specializiranega državnega tožilstva dodeljen za sodelovanje pri obravnavanju posamezne zadeve državni tožilec z okrožnega državnega tožilstva, ki bi bilo sicer krajevno pristojno za obravnavanje zadeve. Pri imenovanju, premestitvi in dodelitvi državnih tožilcev se posebej upoštevajo trajanje državnotožilske službe, zadnja ocena državnotožilske službe in pridobljene izkušnje s področja obravnavanja zadev iz pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva.
Na to tožilstvo so lahko tako kot na druga imenovani tudi zunanji kandidati, torej tisti, ki niso državni tožilci. Imenovanje na prosto državnotožilsko mesto na Specializiranem državnem tožilstvu se opravi po splošnem rednem postopku za imenovanje državnega tožilca. Pri imenovanju se upoštevajo opravljanje primerljive službe in pridobljene primerljive izkušnje s področja obravnavanja zadev iz pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva.
