Za stranke

Postopek pred sodiščem

Ali se bo naslednja faza odvila na okrajnem ali okrožnem sodišču, je odvisno od višine predpisane kazenske sankcije za posamezno kaznivo dejanje.

Postopek pred okrajnim sodiščem

V postopku pred okrajnim sodiščem (t. i. skrajšani postopek) se obravnavajo lažja kazniva dejanja, za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let. V skrajšanem postopku ni preiskave, na zahtevo državnega tožilca pa lahko sodnik okrajnega sodišča pred vložitvijo obtožnega predloga opravi posamezna preiskovalna dejanja (npr. zaslišanje prič, odreditev izvedenstva) (vpletenih v dogodek).

Skrajšani postopek ni možen proti mladoletnikom.

Za kazniva dejanja, ki se obravnavajo pred okrajnim sodiščem, sme državni tožilec ob vložitvi obtožnega predloga predlagati, da sodišče izda kaznovalni nalog, s katerim obdolžencu brez glavne obravnave in izvajanja dokazov (takoj) izreče kazensko sankcijo, ki jo je predlagal državni tožilec. Če obdolženec kaznovalnemu nalogu ne ugovarja, sodišče izda obsodilno sodbo. Če zoper sodbo ni vložen ugovor, je postopek pravnomočno končan in se kazenska sankcija izvrši. Če obdolženec vloži ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu pa se opravi glavna obravnava po skrajšanem postopku.

Postopek pred okrožnim sodiščem

Po koncu preiskave lahko državni tožilec na sodišče vloži obtožnico. Obtožnica se skupaj z gradivom iz preiskave po predpisanem postopku dodeli enemu od sodnikov kazenskega oddelka. Obtožnica se vroči obtožencu in zagovorniku.

Zoper obtožnico je možno vložiti ugovor, o katerem odloča zunajobravnavni senat treh sodnikov. Če ugovor ni bil vložen ali pa ga je senat zavrnil, postane obtožnica pravnomočna.

Predobravnavni narok

Ko postane obtožnica pravnomočna, sodnik razpiše predobravnavni narok, kjer se obtoženec pred sodiščem izjavi o krivdi ter o nadaljnjem poteku kazenskega postopka. Ima dve možnosti:

• če krivdo prizna in sodnik priznanje sprejme, se praviloma takoj opravi še narok za izrek kazenske sankcije, ki se konča z obsodilno sodbo;
• če krivde ne prizna, lahko predlaga še dodatne dokaze, predlaga izločitev listin iz spisa, izločitev sodnika, pove, ali želi, da mu sodi sodnik posameznik.

Ko je o predlogih obdolženca pravnomočno odločeno, je kazenska zadeva zrela za razpis glavne obravnave.

Glavna obravnava

Najpomembnejši del kazenskega postopka je glavna obravnava.

Javnost se izključi iz glavne obravnave le, če je to potrebno zaradi varstva osebnega ali družinskega življenja udeležencev postopka, varovanja tajnosti, varstva javnega reda ipd.

Na glavni obravnavi državni tožilec predstavi obtožnico, sodnik (senat) posluša zagovor obdolženca in izvede ostale dokaze (npr. zasliši priče, prebere izvedensko mnenje, pogleda posnetke). Po zaključnih besedah strank se senat umakne na tajno posvetovanje in glasovanje, nato pa predsednik senata javno razglasi sodbo (prebere izrek sodbe in povzame bistvene razloge za odločitev).

Pisni odpravek sodbe s podrobno obrazložitvijo odločitve se izdela naknadno in se vroči strankam.

Za kazniva dejanja lahko sodnik (senat) krivim storilcem izreče zaporno kazen, denarno kazen, prepoved vožnje motornega vozila ali izgon tujca iz države. Pod določenimi pogoji sme sodnik storilcu kaznivega dejanja izreči pogojno obsodbo namesto kazni. Storilcem kaznivih dejanj se lahko izrečejo tudi varnostni ukrepi (npr. obvezno psihiatrično zdravljenje, prepoved opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja, odvzem predmetov).

Pritožbeni postopek

Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (sodba okrajnega ali okrožnega sodišča), se stranke lahko pritožijo v 30 dneh od vročitve pisnega odpravka sodbe. Pravočasna pritožba zadrži izvršitev sodbe.

Če je izrečena zgolj pogojna obsodba ali denarna kazen, je treba pritožbo napovedati v osmih dneh od razglasitve sodbe. V nasprotnem primeru se šteje, da se je upravičenec pravici do pritožbe odpovedal (in pisna sodba ne bo vsebovala obrazložitve). Šele po napovedi pritožbe sodišče izdela pisno sodbo s celotno obrazložitvijo in jo vroči strankam. Od takrat teče 30-dnevni rok za vložitev pritožbe. Če je bila obdolžencu izrečena zaporna kazen, napoved pritožbe ni potrebna. V tem primeru mora biti pisno izdelana sodba vselej obrazložena.

Vsaka sodba mora vsebovati pravni pouk – informacije, kam in kako vložiti pritožbo.

O pritožbi odloča višje sodišče v senatu treh sodnikov. Ko višje sodišče odloči o pritožbi, sodbo pošlje okrožnemu ali okrajnemu sodišču, ki jo vroči strankam. Sodba v kazenski zadevi postane pravnomočna, ko jo prejme okrožno oziroma okrajno sodišče.

Pravnomočnost sodbe

Sodba postane pravnomočna, če se ne more izpodbijati s pritožbo. Pravnomočnost sodbe pomeni,  da je tisto, o čemer je v njej odločeno, resnično, zakonito in dokončno.

Posledica pravnomočnosti je, da se sodba lahko izvrši.

Izredna pravna sredstva

Ker se ne glede na vsa pravila o poteku kazenskega postopka lahko zgodi, da sodba temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju ali pa vsebuje kršitev (materialnega ali procesnega) zakona, pozna naš kazenski postopek tudi t. i. izredna pravna sredstva (obnova postopka in zahteva za varstvo zakonitosti).

Zahteva za obnovo kazenskega postopka se lahko vloži zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, če je postopek že pravnomočno končan in se predlagajo nova dejstva in novi dokazi.

Obnovo kazenskega postopka smejo zahtevati stranke postopka in zagovornik, po obsojenčevi smrti pa jo smejo zahtevati državni tožilec in obsojenčevi bližnji.

Sodišče najprej odloči o tem, ali se obnova postopka dopusti ali ne. Če zahtevi ugodi in dovoli obnovo, se takoj razpiše nova glavna obravnava ali pa se zadeva vrne v fazo preiskave. Izvede se nov kazenski postopek pred okrajnim ali okrožnim sodiščem, ki se konča z novo sodbo.

Obnova kazenskega postopka se sme zahtevati tudi potem, ko je obsojenec kazen že prestal, možna pa je samo v korist obsojenca.

Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloži po pravnomočno končanem postopku zaradi kršitve kazenskega zakona ali kršitve določb kazenskega postopka.

Zahtevo za varstvo zakonitosti smejo vložiti vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik. Po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti tudi njegovi bližnji. Vrhovni državni tožilec sme vložiti zahtevo tako v škodo, kakor tudi v korist obdolženca. Rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti za obdolženca, zagovornika in obdolženčeve bližnje je tri mesece od vročitve pravnomočne sodbe.

Če je zahteva vložena v obsojenčevo škodo in sodišče spozna, da je utemeljena, lahko sodišče samo ugotovi, da je bil zakon prekršen, pravnomočne sodbe pa ne sme več spremeniti.

O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča Vrhovno sodišče na seji.