Za stranke
Predkazenski postopek
Po prijavi kaznivega dejanja oziroma vložitvi ovadbe policija razišče okoliščine dejanja. Nato ovadbo skupaj z dokazi pošlje državnemu tožilcu.
Državni tožilec zavrže ovadbo, če spozna, da ni razlogov za uvedbo kazenskega postopka (npr. ker ni kaznivo dejanje, ni utemeljenega suma, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje ali iz drugih razlogov). O tem mora v osmih dneh obvestiti oškodovanca. V takšnem primeru lahko obtožni akt na sodišče vloži oškodovanec, ki v postopku nastopa kot tožilec. Oškodovanec ima pravico začeti oziroma nadaljevati pregon v 30 dneh, odkar je prejel sporočilo državnega tožilca.
Vse zadeve niso tako tako zahtevne, da bi se državni tožilec šele po preiskavi lahko odločil, ali bo vložil obtožnico ali odstopil od pregona. Če je stanje zadeve dovolj jasno, lahko državni tožilec po prejemu ovadbe vloži t. i. neposredno obtožnico brez preiskave.
Državni tožilec mora začeti kazenski pregon, če je podan utemeljen sum, da je storjeno kaznivo dejanje. Vendar lahko državni tožilec v določenih primerih odstopi od pregona ali ga pogojno odloži. Izvensodno reševanje kazenskih zadev je primerno predvsem za lažja kazniva dejanja.
Pri postopku poravnavanja sodeluje neodvisni poravnalec, ki osumljencu in oškodovancu pomaga rešiti konflikt na način, zadovoljiv za oba, a brez uporabe kazenskih sankcij. Če se postopek poravnavanja uspešno konča, državni tožilec zavrže ovadbo.
Kaj je postopek poravnavanja?
Poravnavanje je izvensodni postopek, v katerem osumljenec in oškodovanec s pomočjo neodvisnega poravnalca iščeta skupne rešitve za odpravo posledic kaznivega dejanja in medsebojnih konfliktov.
Postopek poravnavanja je urejen v 161.a členu Zakona o kazenskem postopku, Pravilniku o poravnavanju v kazenskih zadevah in Splošnemu navodilu o pogojih in okoliščinah za odstopanje zadev v postopek poravnavanja.
Katere zadeve se rešujejo v postopku poravnavanja?
Državni tožilec lahko odstopi v postopek poravnavanja zadevo, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do teh let. V primeru obstoja posebnih okoliščin, pa tudi zadevo, za katero je predpisana kazen zapora do pet let. Poravnavanje je posebno primerno v zadevah proti mladoletnikom.
Najpogosteje so v postopku poravnavanja zadeve povezane s sosedskimi in družinskimi spori, primeri fizičnih napadov na osebo, lažje in težje telesne poškodbe, ogrožanje varnosti, besedni in fizični spopadi z lažjimi posledicami, lažja dejanja zoper lastnino ter nekatera kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine.
Kaj je namen in cilj postopka poravnavanja?
Namen poravnavanja je, da osumljenec in oškodovanec s pomočjo poravnalca vzpostavita dialog in z usmeritvami poravnalca odpravita nesoglasja.
Cilj poravnavanja je sklenitev sporazuma, ki vsebuje zadoščenje oškodovanca zaradi storjenega dejanja osumljenca in določitev obveznosti, ki jo mora za to zadoščenje opraviti osumljenec. Z izpolnitvijo sporazuma se osumljenec izogne sodnemu postopku, vpisu v kazensko evidenco in plačilu stroškov kazenskega postopka.
Katere naloge lahko vsebuje sporazum?
- opravičilo storilca oškodovancu ali (in) njegovim bližnjim;
- odpravo škode;
- vrnitev ali nadomestitev predmetov;
- plačilo škode;
- delo v korist oškodovanca;
- splošno koristno delo;
- druge oblike moralnega ali materialnega zadoščenja oškodovanca.
Če državni tožilec po prejemu ovadbe oceni, da kazenski pregon ni potreben, če bo osumljenec po njegovih navodilih zmanjšal ali odpravil škodljive posledice svojega dejanja, pogojno odloži kazenski pregon. Če osumljenec izpolni dogovorjeno nalogo, državni tožilec zavrže ovadbo.
Kaj je odloženi pregon?
Odloženi pregon je postopek, ki se začne, če zbrani podatki kažejo, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, državni tožilec pa oceni, da kazenski pregon ni potreben, če bo osumljeni po njegovih navodilih zmanjšal ali odpravil škodljive posledice dejanja.
V tem primeru državni tožilec ob soglasju oškodovanca ponudi osumljencu možnost, da izpolni določene naloge. Če jih osumljenec izpolni, tožilec kazensko zadevo zaključi, ne da bi jo obravnavalo sodišče.
Postopek odloženega pregona ureja 162. člen Zakona o kazenskem postopku in Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona.
Katere zadeve se rešujejo v odloženem pregonu?
Postopek odloženega pregona se lahko vodi zaradi kaznivih dejanj, za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let. V primeru obstoja posebnih okoliščin, pa tudi zadevo, za katero je predpisana kazen zapora do pet let. Odloženi pregon je posebno primeren v zadevah proti mladoletnikom.
Najpogosteje so v postopku odloženega pregona dejanja lažjih telesnih poškodb, manjših fizičnih napadov na osebo ali stvari, lažjih dejanj zoper premoženje, lažje prometne nesreče in neplačevanje preživnine.
Kdaj se izvede odloženi pregon?
Odloženi pregon se izvede, če državni tožilec oceni, da so za njegovo izvedbo izpolnjeni pogoji in oškodovanec ter osumljenec s tem soglašata. Soglasje oškodovanca ne sme biti vezano na pogoj, npr. na izpolnitev naloge, ki jo sam navede.
Kako poteka postopek odloženega pregona?
Osumljenec in oškodovanec prejmeta vabilo k udeležbi naroka za odložen pregon. Če oba soglašata, se opravi narok. Na naroku državni tožilec določi nalogo, ki jo mora osumljenec izpolniti, pri tem pa lahko tožilec upošteva predlog oškodovanca. Če se osumljenec z nalogo strinja, državni tožilec izda sklep, v katerem določi nalogo in rok za njeno izpolnitev.
Če osumljeni pravočasno predloži dokazilo o izpolnitvi naloge, tožilec kazensko ovadbo s sklepom zavrže in je zadeva s tem končana. Osumljenec velja za nekaznovanega, ne vpiše se v kazensko evidenco in ne nosi drugih stroškov.
Katere naloge lahko določi državni tožilec?
- odpravo ali poravnavo škode
- plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj
- opravo kakšnega splošno koristnega dela
- poravnavo preživninskih obveznosti
- zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu
- obiskovanje ustrezne psihološke ali druge posvetovalnice
- upoštevanje prepovedi približevanja žrtvi, kakšni drugi osebi ali dostopa na posamezne kraje
Kaj se zgodi, če osumljenec ne izpolni naloge?
Če osumljenec ne izpolni naloge, državni tožilec zoper njega sproži kazenski pregon pred sodiščem (vloži obtožni akt). V kazenskem postopku je osumljeni lahko obsojen, vpisan v kazensko evidenco in dolžan plačati stroške kazenskega postopka.
Kaj pomeni, da sem prejel vabilo kot osumljenec in kako postopati?
Če ste dobili vabilo kot osumljenec, pomeni:
- da je bila zoper vas vložena kazenska ovadba in da je državni tožilec na podlagi razpoložljivih podatkov ocenil, da ste storili za kaznivo dejanje. Katero kaznivo dejanje se vam očita, je opisano in navedeno v vabilu;
- da je državni tožilec ocenil, da je zadeva primerna za odložen pregon in vam ob soglasju oškodovanca ponuja možnost, da se zadeva reši, ne da bi jo obravnavalo sodišče;
- da ste vabljeni na narok, kjer boste lahko sami predlagali izpolnitev določene naloge ter pokažete pripravljenost na izvensodno končanje zadeve.
Kaj narediti?
Če ne želite sodelovati v postopku odloženega pregona, to sporočite tožilstvu, ki vas je povabilo na narok.
Če se boste naroka udeležili, s seboj prinesite osebni dokument in vabilo.
Kaj pomeni, če sem dobil vabilo kot oškodovanec in kaj narediti?
Če ste dobili vabilo kot oškodovanec, pomeni:
- da ste bili z dejanjem osumljenca (p)oškodovani,
- da imate v rokah odločitev o tem, ali boste dali osumljencu možnost, da se zadeva zaključi, ne da bi jo obravnavalo sodišče, če bo osumljeni ravnal po navodilih tožilca,
- da imate priložnost na naroku predstaviti posledice dejanja osumljencu,
- da lahko državnemu tožilcu predlagate, katero/e nalogo/e naj izpolni osumljenec. Na vaš predlog državni tožilec ni vezan.
Kaj narediti?
Če soglašate z izvedbo odloženega pregona izpolnite, podpišite in pošljite obrazec o soglasju.
Če ne soglašate, o tem obvestite tožilstvo, ki vam je poslalo vabilo.
Vaša navzočnost na naroku ni obvezna, udeležite se ga, če to želite.
Ali v postopku odloženega pregona potrebujem odvetnika?
Odloženi pregon je alternativni način reševanja kazenske zadeve in v primerjavi s sodnim (kazenskim) postopkom bistveno manj posega v pravice posameznika, zato odvetnikova navzočnost po zakonu ni obvezna. Odvetnik pa je lahko navzoč na naroku. Plačilo odvetnika nosite sami.
Kakšne so posledice odloženega pregona?
Če osumljenec nalogo izpolni v določenem roku, državni tožilec zadevo zaključi s sklepom o zavrženju kazenske ovadbe. Osumljenec za to dejanje velja za nekaznovanega in ni vpisan v kazensko evidenco.
Če osumljenec ne soglaša z odložitvijo pregona, ne pride na narok, ali ne izpolni naloge, določene s sklepom, državni tožilec vloži obtožni akt na pristojno sodišče. V kazenskem postopku bo sodišče lahko izreklo kazensko obsodbo in kazensko sankcijo ter naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka.
Kakšni so stroški odloženega pregona?
Oškodovanec in osumljenec nosita vsak svoje stroške, lahko pa se dogovorita drugače.
Med stroške osumljenca oziroma oškodovanca sodijo njuni izdatki za prevoz na narok za odložen pregon, stroški povezani z odsotnostjo iz službe ter plačilo odvetnika, v primeru, da si ga stranka vzame.
Sporazum o priznanju krivde je pisni dogovor med državnim tožilcem in obdolžencem, s katerim se dogovorita o vrsti in višini kazenske sankcije za očitano kaznivo dejanje za primer, če obdolženi prizna krivdo (v zameno obdolženčevega priznanja krivde).
Kaj je sporazum o priznanju krivde?
Sporazum o priznanju krivde je pisni dogovor med državnim tožilcem in obdolžencem, s katerim se na podlagi pogajanj dogovorita o kazenski sankciji za očitano kaznivo dejanje, v zameno za obdolženčevo priznanje krivde.
Obdolženec in državni tožilec se prostovoljno odločata o pogajanjih in sklenitvi tega sporazuma.
Sporazum o priznanju krivde urejajo določbe 450.a do 450.č člena Zakona o kazenskem postopku in Splošno navodilo o pogajanjih ter predlaganju kazenskih sankcij v primeru priznanja krivde in sporazuma o krivdi.
O čem se lahko dogovorita državni tožilec in obdolženec v sporazumu?
Državni tožilec in obdolženec se smeta dogovoriti o:
- kazni oziroma opozorilni sankciji in o načinu izvršitve kazni,
- odstopu državnega tožilca od kazenskega pregona, za kazniva dejanja obdolženca, ki niso zajeta s priznanjem, če s tem soglaša oškodovanec,
- stroških kazenskega postopka,
- izpolnitvi kakšne druge naloge.
Predmet sporazuma o priznanju krivde ne more biti:
- pravna opredelitev kaznivega dejanja,
- varnostni ukrepi, kadar so obvezni,
- odvzem s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi, razen načina odvzema.
Katere zadeve so primerne za sklenitev sporazuma o priznanju krivde?
Zakon ne omejuje sklenitve sporazuma na določena kazniva dejanja, vendar se sporazum praviloma sklepa v zahtevnejših zadevah in zlasti, kjer sporazum:
- znatno skrajša kazenski postopek,
- obdolženca spodbudi k predložitvi dokazov za drugo hujše kaznivo dejanje, ki ga je storila bodisi druga oseba,
- omogoči, da žrtvam in občutljivim pričam ni potrebno pričati na glavni obravnavi.
Kaj je namen in cilj sporazuma o priznanju krivde?
Namen tega instituta je, da se obdolžencu, ki kaznivo dejanje priznava, v zameno za njegovo sodelovanje v postopku ponudi dogovor o izreku nižje kazni, kot bi bila izrečena, če bi prišlo do rednega sojenja.
Cilj sporazuma o priznanju krivde je izogniti se vodenju postopka pred sodiščem, pospešitev postopka, pa tudi zmanjšanje stroškov kazenskega postopka.
Kako poteka postopek sklenitve sporazuma o priznanju krivde?
Za sklenitev sporazuma o priznanju krivde morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Sporazum lahko sklene obdolženec le ob sodelovanju zagovornika (odvetnika), ki mu ga določi sodišče, če ga obdolženec nima.
Pred sklenitvijo sporazuma potekajo med državnim tožilcem in obdolžencem pogajanja. Praviloma sklenitev sporazuma predlaga državni tožilec. Lahko pa ga predlaga tudi obdolženec.
Sporazum o priznanju krivde predložita stranki sodišču, ki o njem odloči. Če je sporazum sklenjen v skladu z zakonskimi določbami, ga sodišče mora sprejeti in izreči kazensko sankcijo, o kateri sta se sporazumela državni tožilec in obdolženec.
Sodišče sporazum lahko zavrne le, če priznanje ni jasno, popolno in podprto z dokazi, če ugotovi, da ni bilo dano prostovoljno ali da obdolženec ni razumel posledice priznanja. Sodišče sporazum zavrne tudi, če sporazum ne vsebuje vseh sestavin (pisna oblika sporazuma, podpisan s strani državnega tožilca, obdolženca in zagovornika, vsebuje opis kaznivega dejanja kot je zahtevan za obtožnico), če v postopku ni sodeloval zagovornik in če vsebuje dogovor o stvari, o kateri se ne sme sporazumeti.
Kakšne so posledice sklenitve sporazuma o priznanju krivde?
S sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde se šteje, da obdolženec kaznivo dejanje priznava in da bo sodišče obdolženca obsodilo na kazen, ki je dogovorjena v sporazumu. Sodišče preverja le, ali je sporazum v skladu z zakonskimi zahtevami, ne posega pa v vsebino sporazuma.
Kakšne so posledice, če se obdolženi pogaja, vendar ne sklene sporazuma?
Posledica neuspešnih pogajanj je, da sporazum ni sklenjen in da bo državni tožilec bodisi vloži obtožni akt bodisi nadaljeval s kazenskim postopkom. Sodišče o tem, da so med strankama tekla pogajanja ni obveščeno, prav tako se listine, ki se nanašajo na postopek pogajanj izločijo iz sodnega spisa.
Kaj narediti, če sem prejel poziv k pogajanjem za sklenitev sporazuma o priznanju krivde?
Če ste prejeli poziv k pogajanjem, se odzovite vabilu in sporočite, ali se želite pogajati ali ne.
Če se boste pogajali, si izberite zagovornika (odvetnika), sicer vam ga bo postavilo sodišče.
Kakšna je razlika med sporazumom o priznanju krivde in priznanjem krivde na predobravnavnem naroku?
Pri sporazumu o priznanju krivde državni tožilec, obdolženec in zagovornik (odvetnik) podpišejo sporazum, kjer so natančno določene pravice in obveznosti ene in druge stranke. Če sporazum izpolnjuje v zakonu določene pogoje, je sodišče nanj vezano in mora izreči dogovorjeno kazen.
Pri priznanju krivde na predobravnavnem naroku obdolženec poda izjavo, da priznava krivdo za očitano kaznivo dejanje, njegovo priznanje pa ne sme biti vezano na pogoj. Sodišče pri priznanju krivde na predobravnavnem naroku ne sme izreči strožje sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec, lahko pa izreče milejšo kazensko sankcijo.
Kdo lahko predlaga sklenitev sporazuma o priznanju krivde?
Sklenitev sporazuma o priznanju krivde oziroma začetek pogajanj k sklenitvi sporazuma lahko vedno predlaga državni tožilec, storilec kaznivega dejanja pa praviloma šele po začetku kazenskega (sodnega) postopka (po uvedeni preiskavi oziroma po vloženem obtožnem aktu).
Državni tožilci so sklenitvi sporazuma o priznanju krivde naklonjeni predvsem v obsežnejših in kompleksnih zadevah, kjer je pričakovati dolg kazenski postopek.
Če želite, lahko državnemu tožilcu v zadevi zoper vas predlagate začetek pogajanj k sklenitvi sporazuma o priznanju krivde. Državni tožilec se ni dolžan pogajati, o tem se odloča samostojno. Na tej povezavi je dostopen obrazec predloga državnemu tožilcu za pogajanja k sklenitvi sporazuma.
URADNE URE
-
v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure
-
sreda od 9. do 12. in od 14. do 16. ure
-
na delovna dneva 24. in 31. decembra od 9. do 12. ure.