Sporazum o priznanju krivde je pisni dogovor med državnim tožilcem in obdolžencem, s katerim se dogovorita o vrsti in višini kazenske sankcije za očitano kaznivo dejanje za primer, če obdolženi prizna krivdo (v zameno obdolženčevega priznanja krivde).
Kaj je sporazum o priznanju krivde?
Sporazum o priznanju krivde je pisni dogovor med državnim tožilcem in obdolžencem, s katerim se na podlagi pogajanj dogovorita o kazenski sankciji za očitano kaznivo dejanje, v zameno za obdolženčevo priznanje krivde.
Obdolženec in državni tožilec se prostovoljno odločata o pogajanjih in sklenitvi tega sporazuma.
Sporazum o priznanju krivde urejajo določbe 450.a do 450.č člena Zakona o kazenskem postopku Splošno navodilo o pogajanjih ter predlaganju kazenskih sankcij v primeru priznanja krivde in sporazuma o krivdi .
O čem se lahko dogovorita državni tožilec in obdolženec v sporazumu?
Državni tožilec in obdolženec se smeta dogovoriti o:
kazni oziroma opozorilni sankciji in o načinu izvršitve kazni, odstopu državnega tožilca od kazenskega pregona, za kazniva dejanja obdolženca, ki niso zajeta s priznanjem, če s tem soglaša oškodovanec, stroških kazenskega postopka, izpolnitvi kakšne druge naloge.
Predmet sporazuma o priznanju krivde ne more biti:
pravna opredelitev kaznivega dejanja, varnostni ukrepi, kadar so obvezni, odvzem s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi, razen načina odvzema.
Katere zadeve so primerne za sklenitev sporazuma o priznanju krivde?
Zakon ne omejuje sklenitve sporazuma na določena kazniva dejanja, vendar se sporazum praviloma sklepa v zahtevnejših zadevah in zlasti, kjer sporazum:
znatno skrajša kazenski postopek, obdolženca spodbudi k predložitvi dokazov za drugo hujše kaznivo dejanje, ki ga je storila bodisi druga oseba, omogoči, da žrtvam in občutljivim pričam ni potrebno pričati na glavni obravnavi.
Kaj je namen in cilj sporazuma o priznanju krivde?
Namen tega instituta je, da se obdolžencu, ki kaznivo dejanje priznava, v zameno za njegovo sodelovanje v postopku ponudi dogovor o izreku nižje kazni, kot bi bila izrečena, če bi prišlo do rednega sojenja.
Cilj sporazuma o priznanju krivde je izogniti se vodenju postopka pred sodiščem, pospešitev postopka, pa tudi zmanjšanje stroškov kazenskega postopka.
Kako poteka postopek sklenitve sporazuma o priznanju krivde?
Za sklenitev sporazuma o priznanju krivde morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Sporazum lahko sklene obdolženec le ob sodelovanju zagovornika (odvetnika), ki mu ga določi sodišče, če ga obdolženec nima.
Pred sklenitvijo sporazuma potekajo med državnim tožilcem in obdolžencem pogajanja. Praviloma sklenitev sporazuma predlaga državni tožilec. Lahko pa ga predlaga tudi obdolženec.
Sporazum o priznanju krivde predložita stranki sodišču, ki o njem odloči. Če je sporazum sklenjen v skladu z zakonskimi določbami, ga sodišče mora sprejeti in izreči kazensko sankcijo, o kateri sta se sporazumela državni tožilec in obdolženec.
Sodišče sporazum lahko zavrne le, če priznanje ni jasno, popolno in podprto z dokazi, če ugotovi, da ni bilo dano prostovoljno ali da obdolženec ni razumel posledice priznanja. Sodišče sporazum zavrne tudi, če sporazum ne vsebuje vseh sestavin (pisna oblika sporazuma, podpisan s strani državnega tožilca, obdolženca in zagovornika, vsebuje opis kaznivega dejanja kot je zahtevan za obtožnico), če v postopku ni sodeloval zagovornik in če vsebuje dogovor o stvari, o kateri se ne sme sporazumeti.
Kakšne so posledice sklenitve sporazuma o priznanju krivde?
S sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde se šteje, da obdolženec kaznivo dejanje priznava in da bo sodišče obdolženca obsodilo na kazen, ki je dogovorjena v sporazumu. Sodišče preverja le, ali je sporazum v skladu z zakonskimi zahtevami, ne posega pa v vsebino sporazuma.
Kakšne so posledice, če se obdolženi pogaja, vendar ne sklene sporazuma?
Posledica neuspešnih pogajanj je, da sporazum ni sklenjen in da bo državni tožilec bodisi vloži obtožni akt bodisi nadaljeval s kazenskim postopkom. Sodišče o tem, da so med strankama tekla pogajanja ni obveščeno, prav tako se listine, ki se nanašajo na postopek pogajanj izločijo iz sodnega spisa.
Kaj narediti, če sem prejel poziv k pogajanjem za sklenitev sporazuma o priznanju krivde?
Če ste prejeli poziv k pogajanjem, se odzovite vabilu in sporočite, ali se želite pogajati ali ne.
Če se boste pogajali, si izberite zagovornika (odvetnika), sicer vam ga bo postavilo sodišče.
Kakšna je razlika med sporazumom o priznanju krivde in priznanjem krivde na predobravnavnem naroku?
Pri sporazumu o priznanju krivde državni tožilec, obdolženec in zagovornik (odvetnik) podpišejo sporazum, kjer so natančno določene pravice in obveznosti ene in druge stranke. Če sporazum izpolnjuje v zakonu določene pogoje, je sodišče nanj vezano in mora izreči dogovorjeno kazen.
Pri priznanju krivde na predobravnavnem naroku obdolženec poda izjavo, da priznava krivdo za očitano kaznivo dejanje, njegovo priznanje pa ne sme biti vezano na pogoj. Sodišče pri priznanju krivde na predobravnavnem naroku ne sme izreči strožje sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec, lahko pa izreče milejšo kazensko sankcijo.
Kdo lahko predlaga sklenitev sporazuma o priznanju krivde?
Sklenitev sporazuma o priznanju krivde oziroma začetek pogajanj k sklenitvi sporazuma lahko vedno predlaga državni tožilec, storilec kaznivega dejanja pa praviloma šele po začetku kazenskega (sodnega) postopka (po uvedeni preiskavi oziroma po vloženem obtožnem aktu).
Državni tožilci so sklenitvi sporazuma o priznanju krivde naklonjeni predvsem v obsežnejših in kompleksnih zadevah, kjer je pričakovati dolg kazenski postopek.
Če želite, lahko državnemu tožilcu v zadevi zoper vas predlagate začetek pogajanj k sklenitvi sporazuma o priznanju krivde. Državni tožilec se ni dolžan pogajati, o tem se odloča samostojno. Na tej povezavi je dostopen obrazec predloga državnemu tožilcu za pogajanja k sklenitvi sporazuma.
