Kaj je postopek poravnavanja?

Poravnavanje je izvensodni postopek, v katerem osumljenec in oškodovanec s pomočjo neodvisnega poravnalca iščeta skupne rešitve za odpravo posledic kaznivega dejanja in medsebojnih konfliktov.

Postopek poravnavanja je urejen v 161.a členu Zakona o kazenskem postopku (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO362), Pravilniku o poravnavanju v kazenskih zadevah (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV5938) in Splošnemu navodilu o pogojih in okoliščinah za odstopanje zadev v postopek poravnavanja (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NAVO1025). 

Katere zadeve se rešujejo v postopku poravnavanja?

Državni tožilec lahko odstopi v postopek poravnavanja zadevo, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do teh let. V primeru obstoja posebnih okoliščin, pa tudi zadevo, za katero je predpisana kazen zapora do pet let. Poravnavanje je posebno primerno v zadevah proti mladoletnikom.

Najpogosteje so v postopku poravnavanja zadeve povezane s sosedskimi in družinskimi spori, primeri fizičnih napadov na osebo, lažje in težje telesne poškodbe, ogrožanje varnosti, besedni in fizični spopadi z lažjimi posledicami, lažja dejanja zoper lastnino ter nekatera kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine.

Kaj je namen in cilj postopka poravnavanja?

Namen poravnavanja je, da osumljenec in oškodovanec s pomočjo poravnalca vzpostavita dialog in z usmeritvami poravnalca odpravita nesoglasja.

Cilj poravnavanja je sklenitev sporazuma, ki vsebuje zadoščenje oškodovanca zaradi storjenega dejanja osumljenca in določitev obveznosti, ki jo mora za to zadoščenje opraviti osumljenec. Z izpolnitvijo sporazuma se osumljenec izogne sodnemu postopku, vpisu v kazensko evidenco in plačilu stroškov kazenskega postopka.

Katere naloge lahko vsebuje sporazum?

1. opravičilo storilca oškodovancu ali (in) njegovim bližnjim;
2. odpravo škode;
3. vrnitev ali nadomestitev predmetov;
4. plačilo škode;
5. delo v korist oškodovanca;
6. splošno koristno delo;
7. druge oblike moralnega ali materialnega zadoščenja oškodovanca.

Kdo je poravnalec in kakšne so njegove naloge?

Poravnalec je oseba, ki je imenovana za poravnalca. V vsaki zadevi se ga določi iz imenika poravnalcev v kazenskih zadevah (http://www.mp.gov.si/si/obrazci_evidence_mnenja_storitve /postopek_poravnavanja_v_kazenskih_zadevah/).

Naloga poravnalca je, da ustvarja okolje, ki omogoča oškodovancu in osumljencu strpen dialog, ju usmerja, posreduje ter spodbuja, da se odpravijo nesoglasja in doseže sporazum. Pri tem skrbi, da stranki nista pod kakršnokoli prisilo.

Kako poteka postopek poravnavanja?

Če državni tožilec oceni, da je zadeva primerna za postopek poravnavanja, se določi poravnalca.

Za začetek postopka poravnavanja morata osumljenec in oškodovanec pisno soglašati. Po pridobitvi soglasja poravnalec osumljenca in oškodovanca seznani z njunim položajem v postopku, smislom, vsebino in ciljem postopka poravnavanja in s posledicami sklenitve sporazuma za obe stranki. 

Nato poravnalec spodbudi, da osumljenec in oškodovanec skleneta sporazum, s katerim bo oškodovanec dobil zadoščenje za dejanje, ki ga je storil osumljeni, osumljeni pa se z izpolnitvijo sporazuma izogne sodnemu (kazenskemu) postopku in njegovim posledicam. Rok za izpolnitev sporazuma ne sme biti daljši od šestih mesecev.

Kakšne so posledice uspešno izvedenega postopka poravnavanja?

Če osumljenec in oškodovanec skleneta sporazum in osumljenec izpolni, kar je določeno v sporazumu, državni tožilec kazensko ovadbo zoper njega zavrže. S tem velja osumljenec za nekaznovanega, zoper njega ni uveden kazenski postopek, ni vpisan v kazensko evidenco in razen svojih, ne nosi nobenih drugih stroškov.

Kakšne so posledice neuspešnega poravnavanja ali neizpolnitve sporazuma?

Če ni soglasja obeh strank, če sporazum ni sklenjen ali če osumljeni ne izpolni sporazuma, državni tožilec zoper njega začne kazenski pregon (na sodišče vloži zahtevo za preiskavo ali obtožni akt).

Kaj narediti, če dobim vabilo poravnalca?

Če prejmete vabilo poravnalca sporočite poravnalcu, ali ste se pripravljeni udeležiti postopka poravnavanja.

Kdo nosi stroške postopka poravnavanja?

Stroške poravnalca nosi državno tožilstvo. Osumljenec in oškodovanec nosita le vsak svoje stroške, lahko pa se dogovorita drugače.

Med stroške osumljenca oziroma oškodovanca sodijo njuni izdatki za prevoz, stroški povezani z odsotnostjo iz službe ter plačilo odvetnika, v primeru, da si ga stranka  vzame.

Kaj je sporazum o priznanju krivde?

Sporazum o priznanju krivde je pisni dogovor med državnim tožilcem in obdolžencem, s katerim se na podlagi pogajanj dogovorita o kazenski sankciji za očitano kaznivo dejanje, v zameno za obdolženčevo priznanje krivde.

Obdolženec in državni tožilec se prostovoljno odločata o pogajanjih in sklenitvi tega sporazuma.

Sporazum o priznanju krivde urejajo določbe 450.a do 450.č člena Zakona o kazenskem postopku (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO362 in Splošno navodilo o pogajanjih ter predlaganju kazenskih sankcij v primeru priznanja krivde in sporazuma o krivdi http://www.dt-rs.si/zakonodaja/).

O čem se lahko dogovorita državni tožilec in obdolženec v sporazumu?

Državni tožilec in obdolženec se smeta dogovoriti o:

1. kazni oziroma opozorilni sankciji in o načinu izvršitve kazni,
2. odstopu državnega tožilca od kazenskega pregona, za kazniva dejanja obdolženca, ki niso zajeta s priznanjem, če s tem soglaša oškodovanec,
3. stroških kazenskega postopka,
4. izpolnitvi kakšne druge naloge.

Predmet sporazuma o priznanju krivde ne more biti:

1. pravna opredelitev kaznivega dejanja,
2. varnostni ukrepi, kadar so obvezni,
3. odvzem s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi, razen načina odvzema.

Katere zadeve so primerne za sklenitev sporazuma o priznanju krivde?

Zakon ne omejuje sklenitve sporazuma na določena kazniva dejanja, vendar se sporazum praviloma sklepa v zahtevnejših zadevah in zlasti, kjer sporazum:

• znatno skrajša kazenski postopek,
• obdolženca spodbudi k predložitvi dokazov za drugo hujše kaznivo dejanje, ki ga je storila bodisi druga oseba,
• omogoči, da žrtvam in občutljivim pričam ni potrebno pričati na glavni obravnavi.

Kaj je namen in cilj sporazuma o priznanju krivde?

Namen tega instituta je, da se obdolžencu, ki kaznivo dejanje priznava, v zameno za njegovo sodelovanje v postopku ponudi dogovor o izreku nižje kazni, kot bi bila izrečena, če bi prišlo do rednega sojenja.

Cilj sporazuma o priznanju krivde je izogniti se vodenju postopka pred sodiščem, pospešitev postopka, pa tudi zmanjšanje stroškov kazenskega postopka.

Kako poteka postopek sklenitve sporazuma o priznanju krivde?

Za sklenitev sporazuma o priznanju krivde morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Sporazum lahko sklene obdolženec le ob sodelovanju zagovornika (odvetnika), ki mu ga določi sodišče, če ga obdolženec nima.

Pred sklenitvijo sporazuma potekajo med državnim tožilcem in obdolžencem pogajanja. Praviloma sklenitev sporazuma predlaga državni tožilec. Lahko pa ga predlaga tudi obdolženec.

Sporazum o priznanju krivde predložita stranki sodišču, ki o njem odloči. Če je sporazum sklenjen v skladu z zakonskimi določbami, ga sodišče mora sprejeti in izreči kazensko sankcijo, o kateri sta se sporazumela državni tožilec in obdolženec.

Sodišče sporazum lahko zavrne le, če priznanje ni jasno, popolno in podprto z dokazi, če ugotovi, da ni bilo dano prostovoljno ali da obdolženec ni razumel posledice priznanja. Sodišče sporazum zavrne tudi, če sporazum ne vsebuje vseh sestavin (pisna oblika sporazuma, podpisan s strani državnega tožilca, obdolženca in zagovornika, vsebuje opis kaznivega dejanja kot je zahtevan za obtožnico), če v postopku ni sodeloval zagovornik in če vsebuje dogovor o stvari, o kateri se ne sme sporazumeti.

Kakšne so posledice sklenitve sporazuma o priznanju krivde?

S sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde se šteje, da obdolženec kaznivo dejanje priznava in da bo sodišče obdolženca obsodilo na kazen, ki je dogovorjena v sporazumu. Sodišče preverja le, ali je sporazum v skladu z zakonskimi zahtevami, ne posega pa v vsebino sporazuma.

Kakšne so posledice, če se obdolženi pogaja, vendar ne sklene sporazuma?

Posledica neuspešnih pogajanj je, da sporazum ni sklenjen in da bo državni tožilec bodisi vloži obtožni akt bodisi nadaljeval s kazenskim postopkom. Sodišče o tem, da so med strankama tekla pogajanja ni obveščeno, prav tako se listine, ki se nanašajo na postopek pogajanj izločijo iz sodnega spisa.

Kaj narediti, če sem prejel poziv k pogajanjem za sklenitev sporazuma o priznanju krivde?

Če ste prejeli poziv k pogajanjem, se odzovite vabilu in sporočite ali se želite pogajati ali ne.

Če se boste pogajali, si izberite zagovornika (odvetnika), sicer vam ga bo postavilo sodišče.

Kakšna je razlika med sporazumom o priznanju krivde in priznanjem krivde na predobravnavnem naroku?

Pri sporazumu o priznanju krivde državni tožilec, obdolženec in zagovornik (odvetnik) podpišejo sporazum, kjer so natančno določene pravice in obveznosti ene in druge stranke. Če sporazum izpolnjuje v zakonu določene pogoje, je sodišče nanj vezano in mora izreči dogovorjeno kazen.

Pri priznanju krivde na predobravnavnem naroku obdolženec poda izjavo, da priznava krivdo za očitano kaznivo dejanje, njegovo priznanje pa ne sme biti vezano na pogoj. Sodišče pri priznanju krivde na predobravnavnem naroku ne sme izreči strožje sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec, lahko pa izreče milejšo kazensko sankcijo.

Kdo lahko predlaga sklenitev sporazuma o priznanju krivde?

Sklenitev sporazuma o priznanju krivde oziroma začetek pogajanj k sklenitvi sporazuma lahko vedno predlaga državni tožilec, storilec kaznivega dejanja pa praviloma šele po začetku kazenskega (sodnega) postopka (po uvedeni preiskavi oziroma po vloženem obtožnem aktu).

Državni tožilci so sklenitvi sporazuma o priznanju krivde naklonjeni predvsem v obsežnejših in kompleksnih zadevah, kjer je pričakovati dolg kazenski postopek.

Če želite, lahko državnemu tožilcu v zadevi zoper vas predlagate začetek pogajanj k sklenitvi sporazuma o priznanju krivde. Državni tožilec se ni dolžan  pogajati, o tem se odloča samostojno. Na tej povezavi je dostopen obrazec predloga državnemu tožilcu za pogajanja k sklenitvi sporazuma ____.

Kdaj imam pravico do vpogleda v tožilski spis?

Pravica do pregleda in prepisa tožilskega spisa je vezana na položaj osebe v postopku in na fazo, v kateri se postopek nahaja.

1. Posamezniki, na katere se nanašajo podatki v spisu, in osebe, ki so v njem omenjene, lahko pogledajo v tožilski spis po zastaranju kazenskega pregona oz. pravnomočnosti sodbe.

2. Ko je zadeva pred sodiščem (ko je podana zahteva državnega tožilca za preiskavo, vložen obtožni akt, ali ko sodišče opravi posamezna preiskovalna dejanja), ima obdolženec pravico do vpogleda v sodni spis na podlagi 128. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in pravnega interesa za vpogled v tožilski spis

Pred uvedbo kazenskega (sodnega) postopka pa ima pravna ali fizična oseba pravico do vpogleda v spis, če izkaže pravni (zakonit) interes. Za vpogled v tožilski spis mora biti podana pisno obrazložena zahteva, o kateri odloči državni tožilec, ki vodi zadevo. Vpogleda državni tožilec ne bo dovolil, če bi vpogled lahko škodoval interesom postopka, če gre za tajnost postopka ali zaradi varovanja zasebnosti oseb.

Kaj je nadzorstvena pritožba?

Nadzorstvena pritožba je pospešitveno pravno sredstvo, s katerim udeleženec v postopku opozori vodstvo tožilstva, da odločanje v njegovi zadevi poteka neutemeljeno dolgo.

Z nadzorstveno pritožbo ni mogoče uveljavljati vsebinskih napak v delu državnega tožilca.

Nadzorstvena pritožba v zvezi z delom državnega tožilstva je urejena v 155. do 157. členu Zakona o državnem tožilstvu (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5812).

Kdo lahko vloži nadzorstveno pritožbo?

Nadzorstveno pritožbo lahko vloži vsak udeleženec v postopku (zlasti osumljenec in oškodovanec), ki ga vodi državni tožilec in izkaže pravni interes, če meni, da državno tožilstvo neutemeljeno dolgo rešuje zadevo in posega v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Kdo odloča o nadzorstveni pritožbi?

O nadzorstveni pritožbi odloča vodja državnega tožilstva, ki obravnava zadevo. Če zadevo obravnava vodja tožilstva, o njej odloča generalni državni tožilec.

Kam vložiti nadzorstveno pritožbo?

Nadzorstveno pritožbo se vloži na pristojno državno tožilstvo. Nadzorstveno pritožbo se lahko vloži tudi pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, ki jo odstopi vodji pristojnega državnega tožilstva in zahteva, da ga obvesti o ugotovitvah in odločitvi.

Kakšni so učinki vložene nadzorstvene pritožbe?

Nadzorstveno pritožbo obravnava vodja tožilstva, ki seznani državnega tožilca, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje, z vsebino nadzorstvene pritožbe. Od tožilca zahteva pojasnilo o zadevi in o možnih ukrepih za hitrejše reševanje.

Pojasnilo državnega tožilca ali lastno pojasnilo vodje se pošlje vlagatelju. Če pojasnila tožilca niso ustrezna, vodja določi primeren rok za opravo posameznih dejanj ali zaključitev reševanja zadeve.