Več S 1. januarjem 2021 začne 24-urna svetovalna linija SOS telefona
Več Zaradi epidemije nekoliko spremenjeni tudi letošnji Izobraževalni tožilski dnevi
Odloženi pregon je postopek, ki se začne, če zbrani podatki kažejo, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, državni tožilec pa oceni, da kazenski pregon ni potreben, če bo osumljeni po njegovih navodilih zmanjšal ali odpravil škodljive posledice dejanja.
V tem primeru državni tožilec ob soglasju oškodovanca ponudi osumljencu možnost, da izpolni določene naloge. Če jih osumljenec izpolni, tožilec kazensko zadevo zaključi, ne da bi jo obravnavalo sodišče.
Postopek odloženega pregona ureja 162. člen Zakona o kazenskem postopku (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO362) in Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona (http://www.dt-rs.si/sl/zakonodaja/).
Postopek odloženega pregona se lahko vodi zaradi kaznivih dejanj, za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let. V primeru obstoja posebnih okoliščin, pa tudi zadevo, za katero je predpisana kazen zapora do pet let. Odloženi pregon je posebno primeren v zadevah proti mladoletnikom.
Najpogosteje so v postopku odloženega pregona dejanja lažjih telesnih poškodb, manjših fizičnih napadov na osebo ali stvari, lažjih dejanj zoper premoženje, lažje prometne nesreče in neplačevanje preživnine.
Odloženi pregon se izvede, če državni tožilec oceni, da so za njegovo izvedbo izpolnjeni pogoji in oškodovanec ter osumljenec s tem soglašata. Soglasje oškodovanca ne sme biti vezano na pogoj, npr. na izpolnitev naloge, ki jo sam navede.
Osumljenec in oškodovanec prejmeta vabilo k udeležbi naroka za odložen pregon. Če oba soglašata, se opravi narok. Na naroku državni tožilec določi nalogo, ki jo mora osumljenec izpolniti, pri tem pa lahko tožilec upošteva predlog oškodovanca. Če se osumljenec z nalogo strinja, državni tožilec izda sklep, v katerem določi nalogo in rok za njeno izpolnitev.
Če osumljeni pravočasno predloži dokazilo o izpolnitvi naloge, tožilec kazensko ovadbo s sklepom zavrže in je zadeva s tem končana. Osumljenec velja za nekaznovanega, ne vpiše se v kazensko evidenco in ne nosi drugih stroškov.
Katere naloge lahko določi državni tožilec?
Če osumljenec ne izpolni naloge, državni tožilec zoper njega sproži kazenski pregon pred sodiščem (vloži obtožni akt). V kazenskem postopku je osumljeni lahko obsojen, vpisan v kazensko evidenco in dolžan plačati stroške kazenskega postopka.
Če ste dobili vabilo kot osumljenec pomeni:
Kaj narediti?
Če ste dobili vabilo kot oškodovanec, pomeni:
Kaj narediti?
Odloženi pregon je alternativni način reševanja kazenske zadeve in v primerjavi s sodnim (kazenskim) postopkom bistveno manj posega v pravice posameznika, zato odvetnikova navzočnost po zakonu ni obvezna. Odvetnik pa je lahko navzoč na naroku. Plačilo odvetnika nosite sami.
Če osumljenec nalogo izpolni v določenem roku, državni tožilec zadevo zaključi s sklepom o zavrženju kazenske ovadbe. Osumljenec za to dejanje velja za nekaznovanega in ni vpisan v kazensko evidenco.
Če osumljenec ne soglaša z odložitvijo pregona, ne pride na narok, ali ne izpolni naloge, določene s sklepom, državni tožilec vloži obtožni akt na pristojno sodišče. V kazenskem postopku bo sodišče lahko izreklo kazensko obsodbo in kazensko sankcijo ter naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka.
Oškodovanec in osumljenec nosita vsak svoje stroške, lahko pa se dogovorita drugače.
Med stroške osumljenca oziroma oškodovanca sodijo njuni izdatki za prevoz na narok za odložen pregon, stroški povezani z odsotnostjo iz službe ter plačilo odvetnika, v primeru, da si ga stranka vzame.
Poravnavanje je izvensodni postopek, v katerem osumljenec in oškodovanec s pomočjo neodvisnega poravnalca iščeta skupne rešitve za odpravo posledic kaznivega dejanja in medsebojnih konfliktov.
Postopek poravnavanja je urejen v 161.a členu Zakona o kazenskem postopku (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO362), Pravilniku o poravnavanju v kazenskih zadevah (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV5938) in Splošnemu navodilu o pogojih in okoliščinah za odstopanje zadev v postopek poravnavanja (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NAVO1025).
Državni tožilec lahko odstopi v postopek poravnavanja zadevo, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do teh let. V primeru obstoja posebnih okoliščin, pa tudi zadevo, za katero je predpisana kazen zapora do pet let. Poravnavanje je posebno primerno v zadevah proti mladoletnikom.
Najpogosteje so v postopku poravnavanja zadeve povezane s sosedskimi in družinskimi spori, primeri fizičnih napadov na osebo, lažje in težje telesne poškodbe, ogrožanje varnosti, besedni in fizični spopadi z lažjimi posledicami, lažja dejanja zoper lastnino ter nekatera kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine.
Namen poravnavanja je, da osumljenec in oškodovanec s pomočjo poravnalca vzpostavita dialog in z usmeritvami poravnalca odpravita nesoglasja.
Cilj poravnavanja je sklenitev sporazuma, ki vsebuje zadoščenje oškodovanca zaradi storjenega dejanja osumljenca in določitev obveznosti, ki jo mora za to zadoščenje opraviti osumljenec. Z izpolnitvijo sporazuma se osumljenec izogne sodnemu postopku, vpisu v kazensko evidenco in plačilu stroškov kazenskega postopka.
Poravnalec je oseba, ki je imenovana za poravnalca. V vsaki zadevi se ga določi iz imenika poravnalcev v kazenskih zadevah (http://www.mp.gov.si/si/obrazci_evidence_mnenja_storitve /postopek_poravnavanja_v_kazenskih_zadevah/).
Naloga poravnalca je, da ustvarja okolje, ki omogoča oškodovancu in osumljencu strpen dialog, ju usmerja, posreduje ter spodbuja, da se odpravijo nesoglasja in doseže sporazum. Pri tem skrbi, da stranki nista pod kakršnokoli prisilo.
Če državni tožilec oceni, da je zadeva primerna za postopek poravnavanja, se določi poravnalca.
Za začetek postopka poravnavanja morata osumljenec in oškodovanec pisno soglašati. Po pridobitvi soglasja poravnalec osumljenca in oškodovanca seznani z njunim položajem v postopku, smislom, vsebino in ciljem postopka poravnavanja in s posledicami sklenitve sporazuma za obe stranki.
Nato poravnalec spodbudi, da osumljenec in oškodovanec skleneta sporazum, s katerim bo oškodovanec dobil zadoščenje za dejanje, ki ga je storil osumljeni, osumljeni pa se z izpolnitvijo sporazuma izogne sodnemu (kazenskemu) postopku in njegovim posledicam. Rok za izpolnitev sporazuma ne sme biti daljši od treh mesecev.
Če osumljenec in oškodovanec skleneta sporazum in osumljenec izpolni, kar je določeno v sporazumu, državni tožilec kazensko ovadbo zoper njega zavrže. S tem velja osumljenec za nekaznovanega, zoper njega ni uveden kazenski postopek, ni vpisan v kazensko evidenco in razen svojih, ne nosi nobenih drugih stroškov.
Če ni soglasja obeh strank, če sporazum ni sklenjen ali če osumljeni ne izpolni sporazuma, državni tožilec zoper njega začne kazenski pregon (na sodišče vloži zahtevo za preiskavo ali obtožni akt).
Če prejmete vabilo poravnalca sporočite poravnalcu, ali ste se pripravljeni udeležiti postopka poravnavanja.
Stroške poravnalca nosi državno tožilstvo. Osumljenec in oškodovanec nosita le vsak svoje stroške, lahko pa se dogovorita drugače.
Med stroške osumljenca oziroma oškodovanca sodijo njuni izdatki za prevoz, stroški povezani z odsotnostjo iz službe ter plačilo odvetnika, v primeru, da si ga stranka vzame.
Sporazum o priznanju krivde je pisni dogovor med državnim tožilcem in obdolžencem, s katerim se na podlagi pogajanj dogovorita o kazenski sankciji za očitano kaznivo dejanje, v zameno za obdolženčevo priznanje krivde.
Obdolženec in državni tožilec se prostovoljno odločata o pogajanjih in sklenitvi tega sporazuma.
Sporazum o priznanju krivde urejajo določbe 450.a do 450.č člena Zakona o kazenskem postopku (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO362 in Splošno navodilo o pogajanjih ter predlaganju kazenskih sankcij v primeru priznanja krivde in sporazuma o krivdi http://www.dt-rs.si/zakonodaja/).
Državni tožilec in obdolženec se smeta dogovoriti o:
Predmet sporazuma o priznanju krivde ne more biti:
Zakon ne omejuje sklenitve sporazuma na določena kazniva dejanja, vendar se sporazum praviloma sklepa v zahtevnejših zadevah in zlasti, kjer sporazum:
Namen tega instituta je, da se obdolžencu, ki kaznivo dejanje priznava, v zameno za njegovo sodelovanje v postopku ponudi dogovor o izreku nižje kazni, kot bi bila izrečena, če bi prišlo do rednega sojenja.
Cilj sporazuma o priznanju krivde je izogniti se vodenju postopka pred sodiščem, pospešitev postopka, pa tudi zmanjšanje stroškov kazenskega postopka.
Za sklenitev sporazuma o priznanju krivde morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Sporazum lahko sklene obdolženec le ob sodelovanju zagovornika (odvetnika), ki mu ga določi sodišče, če ga obdolženec nima.
Pred sklenitvijo sporazuma potekajo med državnim tožilcem in obdolžencem pogajanja. Praviloma sklenitev sporazuma predlaga državni tožilec. Lahko pa ga predlaga tudi obdolženec.
Sporazum o priznanju krivde predložita stranki sodišču, ki o njem odloči. Če je sporazum sklenjen v skladu z zakonskimi določbami, ga sodišče mora sprejeti in izreči kazensko sankcijo, o kateri sta se sporazumela državni tožilec in obdolženec.
Sodišče sporazum lahko zavrne le, če priznanje ni jasno, popolno in podprto z dokazi, če ugotovi, da ni bilo dano prostovoljno ali da obdolženec ni razumel posledice priznanja. Sodišče sporazum zavrne tudi, če sporazum ne vsebuje vseh sestavin (pisna oblika sporazuma, podpisan s strani državnega tožilca, obdolženca in zagovornika, vsebuje opis kaznivega dejanja kot je zahtevan za obtožnico), če v postopku ni sodeloval zagovornik in če vsebuje dogovor o stvari, o kateri se ne sme sporazumeti.
S sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde se šteje, da obdolženec kaznivo dejanje priznava in da bo sodišče obdolženca obsodilo na kazen, ki je dogovorjena v sporazumu. Sodišče preverja le, ali je sporazum v skladu z zakonskimi zahtevami, ne posega pa v vsebino sporazuma.
Posledica neuspešnih pogajanj je, da sporazum ni sklenjen in da bo državni tožilec bodisi vloži obtožni akt bodisi nadaljeval s kazenskim postopkom. Sodišče o tem, da so med strankama tekla pogajanja ni obveščeno, prav tako se listine, ki se nanašajo na postopek pogajanj izločijo iz sodnega spisa.
Če ste prejeli poziv k pogajanjem, se odzovite vabilu in sporočite ali se želite pogajati ali ne.
Če se boste pogajali, si izberite zagovornika (odvetnika), sicer vam ga bo postavilo sodišče.
Pri sporazumu o priznanju krivde državni tožilec, obdolženec in zagovornik (odvetnik) podpišejo sporazum, kjer so natančno določene pravice in obveznosti ene in druge stranke. Če sporazum izpolnjuje v zakonu določene pogoje, je sodišče nanj vezano in mora izreči dogovorjeno kazen.
Pri priznanju krivde na predobravnavnem naroku obdolženec poda izjavo, da priznava krivdo za očitano kaznivo dejanje, njegovo priznanje pa ne sme biti vezano na pogoj. Sodišče pri priznanju krivde na predobravnavnem naroku ne sme izreči strožje sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec, lahko pa izreče milejšo kazensko sankcijo.
Sklenitev sporazuma o priznanju krivde oziroma začetek pogajanj k sklenitvi sporazuma lahko vedno predlaga državni tožilec, storilec kaznivega dejanja pa praviloma šele po začetku kazenskega (sodnega) postopka (po uvedeni preiskavi oziroma po vloženem obtožnem aktu).
Državni tožilci so sklenitvi sporazuma o priznanju krivde naklonjeni predvsem v obsežnejših in kompleksnih zadevah, kjer je pričakovati dolg kazenski postopek.
Če želite, lahko državnemu tožilcu v zadevi zoper vas predlagate začetek pogajanj k sklenitvi sporazuma o priznanju krivde. Državni tožilec se ni dolžan pogajati, o tem se odloča samostojno. Na tej povezavi je dostopen obrazec predloga državnemu tožilcu za pogajanja k sklenitvi sporazuma ____.
Pravica do pregleda in prepisa tožilskega spisa je vezana na položaj osebe v postopku in na fazo, v kateri se postopek nahaja.
Pred uvedbo kazenskega (sodnega) postopka pa ima pravna ali fizična oseba pravico do vpogleda v spis, če izkaže pravni (zakonit) interes. Za vpogled v tožilski spis mora biti podana pisno obrazložena zahteva, o kateri odloči državni tožilec, ki vodi zadevo. Vpogleda državni tožilec ne bo dovolil, če bi vpogled lahko škodoval interesom postopka, če gre za tajnost postopka ali zaradi varovanja zasebnosti oseb.
Nadzorstvena pritožba je pospešitveno pravno sredstvo, s katerim udeleženec v postopku opozori vodstvo tožilstva, da odločanje v njegovi zadevi poteka neutemeljeno dolgo.
Z nadzorstveno pritožbo ni mogoče uveljavljati vsebinskih napak v delu državnega tožilca.
Nadzorstvena pritožba v zvezi z delom državnega tožilstva je urejena v 155. do 157. členu Zakona o državnem tožilstvu (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5812).
Nadzorstveno pritožbo lahko vloži vsak udeleženec v postopku (zlasti osumljenec in oškodovanec), ki ga vodi državni tožilec in izkaže pravni interes, če meni, da državno tožilstvo neutemeljeno dolgo rešuje zadevo in posega v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
O nadzorstveni pritožbi odloča vodja državnega tožilstva, ki obravnava zadevo. Če zadevo obravnava vodja tožilstva, o njej odloča generalni državni tožilec.
Nadzorstveno pritožbo se vloži na pristojno državno tožilstvo. Nadzorstveno pritožbo se lahko vloži tudi pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, ki jo odstopi vodji pristojnega državnega tožilstva in zahteva, da ga obvesti o ugotovitvah in odločitvi.
Nadzorstveno pritožbo obravnava vodja tožilstva, ki seznani državnega tožilca, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje, z vsebino nadzorstvene pritožbe. Od tožilca zahteva pojasnilo o zadevi in o možnih ukrepih za hitrejše reševanje.
Pojasnilo državnega tožilca ali lastno pojasnilo vodje se pošlje vlagatelju. Če pojasnila tožilca niso ustrezna, vodja določi primeren rok za opravo posameznih dejanj ali zaključitev reševanja zadeve.
A bűncselekmények áldozatainak jogai
A bűncselekmények áldozatainak jogai-1
Vrhovno državno tožilstva RS , ki ga vodi generalni državni tožilec, opravlja državnotožilske funkcije pred Vrhovnim sodiščem RS, ter usklajevalne, nadzorstvene in izobraževalne dejavnosti nad okrožnimi državnimi tožilstvi in Specializiranim državnim tožilstvom RS s posebnim oddelkom.
Vrhovno državno tožilstvo RS deluje na celotnem območju Republike Slovenije. Je najvišje tožilstvo v državi, v sklopu katerega delajo vrhovni in višji državni tožilci, ter okrožni ali okrajni državni tožilci, ki so lahko dodeljeni na vrhovno državno tožilstvo zaradi opravljanja zahtevnejših strokovnih nalog.
Iz organigrama državnega tožilstva so razvidne organizacija in krajevne pristojnosti državnega tožilstva.
večVrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije ima oddelke: Kazenski oddelek, Oddelek za civilne in upravne zadeve in Oddelek za izobraževanje in strokovni nadzor, Oddelek za organizacijo in razvoj upravljanja in Oddelek za mednarodno sodelovanje. Pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije deluje kot notranja organizacijska enota Strokovno informacijski center.
Vrhovno državno tožilstva Republike Slovenije opravlja državnotožilske funkcije pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ter usklajevalne, nadzorstvene in izobraževalne dejavnosti nad okrožnimi državnimi tožilstvi in Specializiranim državnim tožilstvom RS s Posebnim oddelkom.
VEČ
Vrhovno državno tožilstvo RS sodeluje z državnimi institucijami in je vpeto v razvejano mednarodno sodelovanje.
VEČNajzahtevnejša kazniva dejanja, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti, obravnava Specializirano državno tožilstvo RS (SDT RS), ki je bilo leta 2011 ustanovljeno z Zakonom o državnem tožilstvu. SDT RS se je razvilo iz nekdanje Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Skupina je bila organizirana v okviru Vrhovnega državnega tožilstva RS kot posebna organizacijska enota s pristojnostjo delovanja na območju celotne države.
Na enajst okrožnih državnih tožilstev so razporejeni okrajni državni tožilci, okrožni državni tožilci in višji državni tožilci, ki delujejo na enajstih okrožnih sodiščih in pred okrajnimi sodišči na njihovem območju.
Nekatera imajo zunanje oddelke kot organizacijske enote, da opravljajo funkcije okrožnega državnega tožilstva pred enim ali več okrajnimi sodišči.
Državnotožilski svet je samostojen državni organ, ki opravlja naloge državnotožilske samouprave in upravne naloge ter sodeluje pri zagotavljanju enotnosti pregona in varovanju samostojnosti državnih tožilcev.
VečČe želite prejemati naša sporočila za javnost, vpišite svoj elektronski naslov in označite, da se strinjate s pogoji obdelave osebnih podatkov. Na vaš elektronski naslov vam bomo nato pošiljali sporočila za javnost s področja dela Vrhovnega državnega tožilstva RS.
Za prijavo je obvezen vpis vseh polj, sicer prijava ne bo mogoča.