Državno tožilstvo
Republike Slovenije
Aktualno
Za stranke
Poslovanje državnega tožilstva s strankami
Za komunikacijo s strankami so posamezna državna tožilstva dosegljiva v času uradnih ur in na objavljenih elektronskih naslovih ter telefonskih številkah.
Kazniva dejanja določa Kazenski zakonik (KZ-1), Zakon o kazenskem postopku (ZKP) pa določa postopkovna pravila, ki zagotavljajo, da se nihče, ki je nedolžen, ne obsodi.
Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.
Namen kazenskega postopka je odločanje o krivdi storilca ter krivemu storilcu izreči ustrezno sankcijo za kaznivo dejanje.
Kazenski postopek je sestavljen iz različnih faz. Spremljanje, v kateri fazi se nahaja postopek, je pomembno, saj iz njih izhaja različen položaj obdolženca in naslednji koraki v postopku.
Predkazenski postopek
Po prijavi kaznivega dejanja oziroma vložitvi ovadbe policija razišče dejanske okoliščine dejanja. Nato ovadbo skupaj z dokaznimi viri pošlje državnemu tožilcu. Ta lahko ovadbo zavrže, zahteva preiskavo pred sodiščem ali vloži neposredno obtožnico.
Več
Osumljenec, obdolženec, obtoženec (splošni izraz: obdolženec) = oseba, ki se ji očita kaznivo dejanje (je stranka kazenskega postopka). Poimenovanje obdolženca je odvisno od faze postopka:
Kaznivo dejanje lahko naznani vsakdo, najpogosteje pa ga odkrije policija oziroma ga prijavi oškodovanec. Kazensko ovadbo se skupaj z dokazi vloži na državno tožilstvo ali policijo. Ta razišče okoliščine dejanja, pri tem pa jo po potrebi usmerja državni tožilec.
Pravica do zagovornika spada med ustavno zajamčene človekove pravice. Obramba z zagovornikom obdolžencu, ki je pogosto prava neuka stranka, zagotavlja »enakost orožij« v kazenskem postopku in je bistveni element pravice do poštenega sojenja.
Sodišče strankam postopka lahko daje informacije o poteku postopka, ne sme pa dajati pravnih nasvetov. V kolikor obdolženec potrebuje pravno pomoč, je dobro, da si poišče odvetnika.
Več
Po prijavi kaznivega dejanja oziroma vložitvi ovadbe policija razišče okoliščine dejanja. Nato ovadbo skupaj z dokazi pošlje državnemu tožilcu.
Državni tožilec zavrže ovadbo, če spozna, da ni razlogov za uvedbo kazenskega postopka (npr. ker ni kaznivo dejanje, ni utemeljenega suma, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje ali iz drugih razlogov). O tem mora v osmih dneh obvestiti oškodovanca. V takšnem primeru lahko obtožni akt na sodišče vloži oškodovanec, ki v postopku nastopa kot tožilec. Oškodovanec ima pravico začeti oziroma nadaljevati pregon v 30 dneh, odkar je prejel sporočilo državnega tožilca.
Več
S preiskavo, ki jo opravlja preiskovalni sodnik, se začne sodni kazenski postopek. Preiskava se začne zoper določeno osebo, če je podan utemeljen sum, da je ta oseba storila kaznivo dejanje. Zahtevo za preiskavo preiskovalnemu sodniku poda državni tožilec.
V preiskavi sodišče na podlagi gradiva policije in državnega tožilstva dodatno preveri okoliščine kaznivega dejanja ter zbira dokaze. Med preiskavo preiskovalni sodnik npr. zasliši obdolženca in priče, opravi ogled, odredi izvedenstvo ali hišno preiskavo.
Sodna preiskava je za javnost zaprta.
Več
Zaposlitve
Javna objava za zasedbo 2 prostih strokovno-tehničnih delovnih mest ZAPISNIKAR V PRAVOSODNEM ORGANU V-I za nedoločen čas na ODT v Ljubljani
Javni natečaj za zasedbo 8 prostih uradniških delovnih mest VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC (PDI) za nedoločen čas na ODT v Ljubljani
Javni natečaj za zasedbo 2 prostih uradniških delovnih mest PRAVOSODNI SODELAVEC ZA PREISKOVALNO KAZENSKE ZADEVE za nedoločen čas na ODT v Ljubljani
Obvestilo o neuspelem javnem natečaju za Državnotožilskega pripravnika (ZPDI) za določen čas na ODT v Celju
Razpis za prosto strokovno-tehnično delovno mesto za določen čas: SODNI ZAPISNIKAR V (šifra J025014 ) na ODT v Krškem
Specializirano
državno tožilstvo
Najzahtevnejša kazniva dejanja, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti, obravnava Specializirano državno tožilstvo RS (SDT RS), ki je bilo leta 2011 ustanovljeno z Zakonom o državnem tožilstvu.
Vrhovno
državno tožilstvo
Vrhovno državno tožilstva RS , ki ga vodi generalni državni tožilec, opravlja državnotožilske funkcije pred Vrhovnim sodiščem RS, ter usklajevalne, nadzorstvene in izobraževalne dejavnosti nad okrožnimi državnimi tožilstvi in Specializiranim državnim tožilstvom RS s posebnim oddelkom.
Okrožna
državna tožilstva
Na enajst okrožnih državnih tožilstev so razporejeni okrajni državni tožilci, okrožni državni tožilci in višji državni tožilci, ki delujejo na enajstih okrožnih sodiščih in pred okrajnimi sodišči na njihovem območju.