Javne objave

Vrhovno državno tožilstvo RS

Kontaktni podatki

Tel. št.: 01 434 19 35

E pošta: dtrs@dt-rs.si

 

Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani

Kontaktni podatki

Tel. št.: 01 2528500

E pošta: odtlj@dt-rs.si

 

Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije

Kontaktni podatki

Tel. št.: 01 434 19 35

E pošta: specializirano.tozilstvo@dt-rs.si

 

Okrožno državno tožilstvo v Mariboru

Kontaktni podatki

Tel. št.: 02 234 87 00

E pošta: odtmb@dt-rs.si

 

Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu

Kontaktni podatki

Tel. št.: 02 885 68 00

E pošta: odtsg@dt-rs.si

 

Okrožno državno tožilstvo na Ptuju

Kontaktni podatki

Tel. št.: 02 787 90 60

E pošta: odtpt@dt-rs.si

 

Okrožno državno tožilstvo v Celju

Kontaktni podatki

Tel. št.: 03 427 58 00

E pošta: odtce@dt-rs.si

 

Okrožno državno tožilstvo v Kranju

Kontaktni podatki

Tel. št.: 04 281 34 11

E pošta: odtkr@dt-rs.si

 

Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici

Kontaktni podatki

Tel. št.: 05 335 74 00

E pošta: odtgo@dt-rs.si

 

Okrožno državno tožilstvo v Kopru

Kontaktni podatki

Tel. št.: 05 611 62 60

E pošta: odtkp@dt-rs.si

 

Okrožno državno tožilstvo v Krškem

Kontaktni podatki

Tel. št.: 07 488 13 60

E pošta: odtkk@dt-rs.si

 

Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu

Kontaktni podatki

Tel. št.: 07 393 37 04

E pošta: odtnm@dt-rs.si

 

Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti

Kontaktni podatki

Tel. št.: 02 530 49 20

E pošta: odtms@dt-rs.si

 

 

Državnotožilski svet

Kontaktni podatki

Tel. št.: 01 434 19 35

E pošta: dts@dt-rs.si

Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov

 

Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, opravlja naloge pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov tudi za vsa okrožna državna tožilstva v RS, Specializirano državno tožilstvo RS ter za Državnotožilski svet.

 

Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov:
mag. Nuša KAVŠEK KOSTEVC
Pravosodna svetnica (PDI) - I
Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov
dpo@dt-rs.si

 

Naloge namestnice pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov opravlja:
Barbara REMIC
višja svetovalka v pravosodju

Na državnih tožilstvih in v Državnotožilskemu svetu se zavedamo pomena zasebnosti in pravice varstva osebnih podatkov. Pravica do zasebnosti je temeljna človekova pravica, ki jo vsakemu posamezniku zagotavljajo Ustava Republike Slovenije in mednarodni akti. Osebne podatke upravljamo skrbno, odgovorno in skladno z veljavnimi predpisi ter notranjimi akti. Osebne podatke državna tožilstva obdelujejo pri opravljanju svoje osnovne funkcije kazenskega pregona kakor tudi v okviru izpolnjevanja nalog državno tožilske uprave. Državnotožilski svet osebne podatke obdeluje v okviru opravljanja nalog državnotožilske samouprave in upravnih nalog.

1. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov

Okviri za zakonito obdelavo osebnih podatkov na državnih tožilstvih in v Državnotožilskem svetu so določeni v Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba)[1] in Zakonu o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2) ter Zakonu o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (v nadaljevanju: ZVOPOKD). Obdelava osebnih podatkov v skladu s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe in 6. členom ZVOP-2 ter 6. členom ZVOPOKD se lahko izvaja, če je:

1. posameznik privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov in v primer obravnave na področju kaznivih dejanj če takšno možnost, namen obdelave in vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, določa zakon;
2. obdelava potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik;
3. obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti organa, kot upravljavca (kot npr. izvajanje nalog kazenskega pregona );
4. obdelava potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti dodeljene organu kot upravljavcu (npr. izvajanje operativnih nalog poslovanja organa).

Posamezna državna tožilstva in Državnotožilski svet obdelujejo osebne podatke za izvajanje svojih zakonitih pristojnosti v skladu z Zakonom o državnem tožilstvu (v nadaljevanju: ZDT-1), Zakonom o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP),  Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju ZOPNI) ter Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1) kot tudi drugimi predpisi. Osebni podatki se obdelujejo za namene, ki so določeni v posameznem zakonu za izvajanje nalog kazenskega pregona in izvajanje operativnih nalog poslovanja organa oziroma državno tožilske uprave.  V primerih obdelav s soglasjem le za namene, za katere je soglasje podano. Posameznik ima pravico, da podano soglasje kadarkoli prekliče. Preklic ne vpliva na zakonitost obdelave podatkov, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica.

ZDT-1 v 11. poglavju »Osebni in tajni podatki ter vpisniki in evidence« natančneje opredeljuje vrste evidenc in podatkov ter namene njihove obdelave.

2. Razkritja zunanjim uporabnikom

Upravljavec se zavezuje, da osebne podatke posreduje zgolj tistim uporabnikom, ki so do tega upravičeni na podlagi zakona (npr. policija, sodišče,…), in tistim, ki bi za to pridobili pisno privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Osebne podatke posreduje zgolj tistim pogodbenim obdelovalcem, ki glede obdelave zagotavljajo zadostna jamstva za izvedbo ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov.

Posamezniku se razkrijejo podatki o uporabnikih ali kategorijah uporabnikov, ki so jim bili ali jim bodo podatki razkriti. Upravljavec pa ni dolžan razkriti imen posameznih uslužbencev, ki podatke obdelujejo.

Osebni podatki se posredujejo organom držav članic Evropske unije, tretjih držav in pristojnim organom mednarodnih organizacij (drugi odstavek 180. člena ZDT-1), če tako določa zakon, mednarodna pogodba ali neposredno uporaben pravni akt ali odločitev mednarodne organizacije, na katero je Republika Slovenija prenesla uresničevanje dela svojih suverenih pravic. Podatki se posredujejo le organom pregona ali drugim podobnim organom drugih držav (kot so na primer policija, tožilstvo…) ali mednarodnih organizacij (Europol, Eurojust…), ki so potrebni za delovanje oziroma odločanje teh organov in, če njihova obdelava ni v neskladju z nameni, za katere so posredovani. Prejemniki podatkov so vezani na omejitve obdelave podatkov, ki jih določi državno tožilstvo ali državni tožilec.

Podatki iz uradnih evidenc se praviloma ne posredujejo v tretje države, ki niso članice EU, ali mednarodne organizacije oziroma v države, ki ne zagotavljajo standardov varnosti skladnih s Splošno uredbo in nacionalno zakonodajo.

3. Pravica do vložitve pritožbe oziroma prijave pri nadzornem organu

Posameznik lahko v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu s Splošno uredbo, ZVOP-2 in ZVOPOKD vloži pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu: Dunajska 22, 1000 Ljubljana, e-naslov: gp.ip@ip-rs.si, telefon: 01 230 97 30, spletna stran: www.ip-rs.si.

4. Hramba osebnih podatkov

Osebni podatki, ki se zbirajo na podlagi zakonskih predpisov, se hranijo skladno z zakonodajo, ki ureja njihovo zbiranje.

Osebni podatki se v evidencah hranijo do poteka roka, v skladu z namenom zbiranja in obdelave teh podatkov. Roki hrambe so na podlagi četrtega odstavka 180. člena TDT-1 v klasifikacijskem načrtu, ki je priloga 2 Državnotožilskega reda. Do preklica s strani posameznika se podatki hranijo le v primerih, kjer je bila podana privolitev.

5. Avtomatizirano odločanje

Upravljavec ne izvaja ali uporablja avtomatiziranega odločanja na podlagi pridobljenih osebnih podatkov v smislu avtomatiziranega in avtonomnega strojnega sprejemanja odločitev o pravicah in obveznostih posameznika.

6. Informacije o konkretnih postopkih

Svojo pravico do vpogleda v tožilski spis v posameznih, konkretnih zadevah je možno uveljaviti na podlagi prvega odstavka 181. člena ZDT-1 v zvezi s 24. členom Državnotožilskega reda ter na podlagi 128. člena ZKP, ko je zadeva (že) pred sodiščem. Podrobneje je postopek obrazložen v zavihku Vpogled v tožilski spis, kjer je na voljo tudi temu namenjen obrazec. Pravico do vpogleda v posameznih, konkretnih upravnih zadevah se uveljavlja v skladu z 82. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) pri posameznem tožilstvu ali Državnotožilskem svetu, pri katerem se postopek vodi.

 

[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; Splošna uredba, zadnjič spremenjena UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018).

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, se lahko kadar koli posvetuje s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. Posamezniku so na podlagi tretjega odstavka 38. člena Ustave Republike Slovenije in 15. do 22. člena Splošne uredbe ter 24. do 26. člena ZVOPOKD zagotovljene:

• pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki,
• pravica do popravka,
• pravica do izbrisa (»pravica do pozabe«),
• pravica do omejitve obdelave,
• pravica do preklica privolitve, kadar se podatki obdelujejo na podlagi privolitve.

Navedene pravice lahko vsak posameznik uveljavlja le v lastnem imenu.

Svoje pravice lahko uveljavljate s pisno zahtevo (izpolnjen obrazec), poslano po pošti na naslov ali elektronsko na elektronski naslov posameznega tožilstva ali Državnotožilskega sveta (navedeni kontakti v zavihku Upravljavec osebnih podatkov). Obrazec lahko podpišete ročno ali elektronsko s kvalificiranim potrdilom. Posameznik se mora ustrezno identificirati in vsebinsko opredeliti svojo zahtevo. Potreben je opis zahteve in podatkov, do katerih želi posameznik dostopati. Ob upravičenem dvomu v identiteto lahko upravljavec zahteva, da predložite kopijo dokumenta ali da se kako drugače identificirate.

Na enak način lahko kadarkoli trajno ali začasno, v celoti ali delno prekličete tudi podane privolitve za obdelavo osebnih podatkov, če ste jih podali. Preklic privolitve oziroma ugovor obdelavi ne vpliva na zakonitost obdelave, ki se je na njeni podlagi izvajala do njenega preklica.

Če zahtevo predložite z elektronskimi sredstvi, se informacije, kadar je to mogoče, zagotovijo z elektronskimi sredstvi, razen če ne zahtevate drugače.

OBVESTILO JAVNOSTI O POSREDOVANJU OSEBNIH PODATKOV IZVAJALCU RAZISKAVE

 

Državno tožilstvo Republike Slovenije (DT RS) obvešča javnost, da je na podlagi 181. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 – ZSSve, 36/19, 139/20, 54/21 in 105/22 – ZZNŠPP),  69. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/2022 z dne 27.12.2022) in sklepa generalne državne tožilke RS, VDT-Tu-9-8/2/2025/KB z dne 3. 2. 2025,

Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani kot izvajalcu raziskave Izzivi pregona trgovine z ljudmi v Sloveniji (V5-24001) posredovalo osebne podatke posameznikov, kot izhajajo iz posameznih tožilskih in sodnih odločitev v arhiviranih zadevah DT RS, ki se nanašajo na kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po 113. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnje spremembe; KZ-1) in v katerih se je postopek zaključil v obdobju med letoma 2014 in 2023.

Na podlagi zbranih podatkov bo raziskovalec opravil statistično in vsebinsko analizo materialno in procesnokazenskih vidikov obravnavanja kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1. V objavljeni analizi bodo vsi osebni podatki anonimizirani.

Naslov raziskave:

Izzivi pregona trgovine z ljudmi v Sloveniji (V5-24001)

Nameni oziroma cilji raziskave:

Poglavitni cilj raziskave je podrobna analiza sodne in državnotožilske prakse, ki vključuje preučitev pravnomočnih sodb in sklepov sodišč, s katerimi je bil kazenski postopek končan, odločb oziroma dokumentov državnih tožilstev v zadevah, kjer kazenski postopek ni bil uveden in se je postopek končal pri tožilstvu, na področju kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v Sloveniji v zadnjih desetih letih ter identifikacija vzorcev in trendov v obravnavanju kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. To bo omogočilo boljše razumevanje, kako državna tožilstva in sodišča obravnavajo te primere in kakšne sankcije izrekajo storilcem.

Drugi pomemben vidik projekta je normativna analiza zakonskih določb, predvsem 113. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki opredeljuje kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. Ta analiza bo vključevala tudi primerjavo s sorodnimi kaznivimi dejanji, kot so spravljanje v suženjsko razmerje, zloraba prostitucije in kršitev temeljnih pravic delavcev, ter oceno skladnosti teh določb z mednarodnimi standardi.

Projekt bo nadalje identificiral ključne izzive, s katerimi se soočajo pravosodni organi pri pregonu trgovine z ljudmi. Posebna pozornost bo namenjena dokaznim standardom, razlagi zakonskih določb ter interpretaciji pojmov, kot sta izkoriščanje in ranljivost žrtev. Ugotovilo se bo, kje se pojavljajo največje težave in kako bi jih bilo mogoče rešiti.

Poleg analize domače sodne prakse se bo izvedla tudi primerjava sodnih praks v izbranih državah Evropske unije. S tem se bodo identificirale najboljše prakse, ki jih je mogoče implementirati v slovenski pravosodni sistem, in ocenilo, kako se slovenski sistem primerja z drugimi državami v EU.

Na podlagi zbranih podatkov in analiz se bodo pripravila konkretna priporočila za zakonodajne spremembe in izboljšanje pravosodnih postopkov. Ta priporočila bodo naslovila ugotovljene pomanjkljivosti in predlagala rešitve za bolj učinkovit pregon trgovine z ljudmi ter večjo zaščito žrtev.

Navedba kategorij posameznikov in vrst osebnih podatkov, posredovanih izvajalcu raziskave:

• Osebni podatki osumljencev oziroma obdolžencev in drugih v tožilskih in sodnih odločitvah imenovanih udeležencev postopkov (oškodovanci, priče, izvedenci, državni tožilci, sodniki, zagovorniki itd.)
• Osebni podatki osumljencev oziroma obdolžencev in drugih imenovanih udeležencev postopkov (na primer osebno ime, naslov prebivališča, spol, starost, narodnost, državljanstvo, v primeru osumljencev oziroma obdolžencev datum rojstva, EMŠO, podatki o izobrazbi, premoženju, družinskem stanju, predkaznovanosti itd.)

KAJ SO PIŠKOTKI

Piškotki so besedilne datoteke, ki jih večina spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, s katerimi dostopajo do interneta. Namen piškotkov je prepoznavanje posameznih naprav, ki so jih uporabniki uporabili pri dostopu do spletnega mesta. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom spletnega brskalnika, ki ga uporablja posamezen uporabnik, kar pomeni, da lahko vsak uporabnik shranjevanje piškotkov po želji omeji ali popolnoma onemogoči.

ZAKAJ SO PIŠKOTKI POTREBNI?

Piškotki so temeljnega pomena za zagotavljanje uporabniku prijaznih spletnih storitev. Najpogostejše funkcije e-poslovanja ne bi bile mogoče brez piškotkov. Interakcija med spletnim uporabnikom in spletnim mestom je s pomočjo piškotkov hitrejša in enostavnejša. Z njihovo pomočjo si spletno mesto zapomni posameznikove preference in izkušnje, brskanje po spletnem mestu pa je s tem bolj učinkovito in prijetno.

Nekaj glavnih razlogov za uporabo piškotkov:

• nudijo pomoč pri zbiranju statistik o uporabnikih, njihovih navadah in obiskanosti spletnega mesta,
• uporabljajo se za shranjevanje podatkov o stanju posamezne spletne strani (podrobnosti o prilagoditvah posamezne spletne strani),
• pomagajo pri izvajanju spletnih storitev (npr. spletne trgovine)
• podjetja lahko s pomočjo piškotkov ocenijo učinkovitost zasnove in strukture svojega spletnega mesta, ovrednotijo posamezne vsebine, spremljajo tipično »potovanje« posameznega uporabnika skozi vsebinsko strukturo, ocenijo ustreznost vrste in števila oglasov, ki jih na svojem spletnem mestu nudijo uporabnikom itd.

UPRAVLJANJE S PIŠKOTKI

Nekateri uporabniki piškotkov ne želijo uporabljati, zato večina spletnih brskalnikov omogoča upravljanje s piškotki, kot ustreza posameznemu uporabniku.
Da bi si zagotovili natančnejši nadzor nad lastno zasebnostjo v nekaterih brskalnikih, lahko pravila za upravljanje s piškotki nastavite ločeno za vsako posamezno spletno mesto. Tako lahko piškotke z nepoznanih spletnih mest blokirate, omogočite pa delovanje piškotkom s spletnih mest, ki jim zaupate. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete.
Če spremenite ali izbrišete brskalnikovo datoteko s piškotki, spremenite ali nagradite vaš brskalnik ali napravo, boste morda morali ponovno onemogočiti piškotke. Postopek za upravljanje in brisanje piškotkov se razlikuje od brskalnika do brskalnika.

Navodila za urejanje piškotkov preko brskalnika:

• Google Chrome
• Internet Explorer
• Safari
• Firefox
• Opera

KATERE PIŠKOTKE VSEBUJE SPLETNO MESTO IN ČEMU SO NAMENJENI?

1. Lastni piškotki

Ime piškotka	Čas shranjevanja piškotka	Namen	Vir
PHPSESSID	1 seja	Delovanje spletne strani	www.dt-rs.si