Vrhovno državno tožilstvo
Republike Slovenije

 

Napotki za stranke

+ ODLOŽENI PREGON

Kaj je odloženi pregon?

Odloženi pregon je postopek, ki se začne, če zbrani podatki kažejo, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, državni tožilec pa oceni, da kazenski pregon ni potreben, če bo osumljeni po njegovih navodilih zmanjšal ali odpravil škodljive posledice dejanja.

V tem primeru državni tožilec ob soglasju oškodovanca ponudi osumljencu možnost, da izpolni določene naloge. Če jih osumljenec izpolni,  tožilec kazensko zadevo zaključi, ne da bi jo obravnavalo sodišče.

Postopek odloženega pregona ureja 162. člen Zakona o kazenskem postopku (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO362) in Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona (http://www.dt-rs.si/sl/zakonodaja/).

Katere zadeve se rešujejo v odloženem pregonu?

Postopek odloženega pregona se lahko vodi zaradi kaznivih dejanj, za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let. V primeru obstoja posebnih okoliščin, pa tudi zadevo, za katero je predpisana kazen zapora do pet let. Odloženi pregon je posebno primeren v zadevah proti mladoletnikom.

Najpogosteje so v postopku odloženega pregona dejanja lažjih telesnih poškodb, manjših fizičnih napadov na osebo ali stvari, lažjih dejanj zoper premoženje, lažje prometne nesreče in neplačevanje preživnine.

Kdaj se izvede odloženi pregon?

Odloženi pregon se izvede, če državni tožilec oceni, da so za njegovo izvedbo izpolnjeni pogoji in oškodovanec ter osumljenec s tem soglašata. Soglasje oškodovanca ne sme biti vezano na pogoj, npr. na izpolnitev naloge, ki jo sam navede.

Kako poteka postopek odloženega pregona?

Osumljenec in oškodovanec prejmeta vabilo k udeležbi naroka za odložen pregon. Če oba soglašata, se opravi narok. Na naroku državni tožilec določi nalogo, ki jo mora osumljenec izpolniti, pri tem pa lahko tožilec upošteva predlog oškodovanca. Če se osumljenec z nalogo strinja, državni tožilec izda sklep, v katerem določi nalogo in rok za njeno izpolnitev.

Če osumljeni pravočasno predloži dokazilo o izpolnitvi naloge, tožilec kazensko ovadbo s sklepom zavrže in je zadeva s tem končana. Osumljenec velja za nekaznovanega, ne vpiše se v kazensko evidenco in ne nosi drugih stroškov.

Katere naloge lahko določi državni tožilec?

  1. odpravo ali poravnavo škode
  2. plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj
  3. opravo kakšnega splošno koristnega dela
  4. poravnavo preživninskih obveznosti
  5. zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu
  6. obiskovanje ustrezne psihološke ali druge posvetovalnice
  7. upoštevanje prepovedi približevanja žrtvi, kakšni drugi osebi ali dostopa na posamezne kraje

Kaj se zgodi, če osumljenec ne izpolni naloge?

Če osumljenec ne izpolni naloge, državni tožilec zoper njega sproži kazenski pregon pred sodiščem (vloži obtožni akt). V kazenskem postopku je osumljeni lahko obsojen, vpisan v kazensko evidenco in dolžan plačati stroške kazenskega postopka.

Kaj pomeni, da sem prejel vabilo kot osumljenec in kaj narediti?

Če ste dobili vabilo kot osumljenec pomeni:

  • da je bila zoper vas vložena kazenska ovadba in da je državni tožilec na podlagi razpoložljivih podatkov ocenil, da ste storili za kaznivo dejanje. Katero kaznivo dejanje se vam očita, je opisano in navedeno v vabilu;
  • da je državni tožilec ocenil, da je zadeva primerna za odložen pregon in vam ob soglasju oškodovanca ponuja možnost, da se zadeva reši, ne da bi jo obravnavalo sodišče;
  • da ste vabljeni na narok, kjer boste lahko sami predlagali izpolnitev določene naloge ter pokažete pripravljenost na izvensodno končanje zadeve;

Kaj narediti?

  • če ne želite sodelovati v postopku odloženega pregona, to sporočite tožilstvu, ki vas je povabilo na narok,
  • če se boste naroka udeležili, s seboj prinesite osebni dokument in vabilo,

Kaj pomeni, če sem dobil vabilo kot oškodovanec in kaj narediti?

Če ste dobili vabilo kot oškodovanec, pomeni:

  • da ste bili z dejanjem osumljenca (p)oškodovani,
  • da imate v rokah odločitev o tem, ali boste dali osumljencu možnost, da se zadeva zaključi, ne da bi jo obravnavalo sodišče, če bo osumljeni ravnal po navodilih tožilca,
  • da imate priložnost na naroku predstaviti posledice dejanja osumljencu,
  • da lahko državnemu tožilcu predlagate, katero/e nalogo/e naj izpolni osumljenec. Na vaš predlog državni tožilec ni vezan.

Kaj narediti?

  • če soglašate z izvedbo odloženega pregona izpolnite, podpišite in pošljite obrazec o soglasju,
  • če ne soglašate, o tem obvestite tožilstvo, ki vam je poslalo vabilo,
  • vaša navzočnost na naroku ni obvezna, udeležite se ga, če to želite.

Ali v postopku odloženega pregona potrebujem odvetnika?

Odloženi pregon je alternativni način reševanja kazenske zadeve in v primerjavi s sodnim (kazenskim) postopkom bistveno manj posega v pravice posameznika, zato odvetnikova navzočnost po zakonu ni obvezna. Odvetnik pa je lahko navzoč na naroku. Plačilo odvetnika nosite sami.

Kakšne so posledice odloženega pregona?

Če osumljenec nalogo izpolni v določenem roku, državni tožilec zadevo zaključi s sklepom o zavrženju kazenske ovadbe. Osumljenec za to dejanje velja za nekaznovanega in ni vpisan v kazensko evidenco.

Če osumljenec ne soglaša z odložitvijo pregona, ne pride na narok, ali ne izpolni naloge, določene s sklepom, državni tožilec vloži obtožni akt na pristojno sodišče. V kazenskem postopku bo sodišče lahko izreklo kazensko obsodbo in kazensko sankcijo ter naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka.

Kakšni so stroški odloženega pregona?

Oškodovanec in osumljenec nosita vsak svoje stroške, lahko pa se dogovorita drugače.

Med stroške osumljenca oziroma oškodovanca sodijo njuni izdatki za prevoz na narok za odložen pregon, stroški povezani z odsotnostjo iz službe ter plačilo odvetnika, v primeru, da si ga stranka  vzame.

+ PORAVNAVANJE

Kaj je postopek poravnavanja?

Poravnavanje je izvensodni postopek, v katerem osumljenec in oškodovanec s pomočjo neodvisnega poravnalca iščeta skupne rešitve za odpravo posledic kaznivega dejanja in medsebojnih konfliktov.

Postopek poravnavanja je urejen v 161.a členu Zakona o kazenskem postopku (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO362), Pravilniku o poravnavanju v kazenskih zadevah (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV5938) in Splošnemu navodilu o pogojih in okoliščinah za odstopanje zadev v postopek poravnavanja (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NAVO1025). 

Katere zadeve se rešujejo v postopku poravnavanja?

Državni tožilec lahko odstopi v postopek poravnavanja zadevo, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do teh let. V primeru obstoja posebnih okoliščin, pa tudi zadevo, za katero je predpisana kazen zapora do pet let. Poravnavanje je posebno primerno v zadevah proti mladoletnikom.

Najpogosteje so v postopku poravnavanja zadeve povezane s sosedskimi in družinskimi spori, primeri fizičnih napadov na osebo, lažje in težje telesne poškodbe, ogrožanje varnosti, besedni in fizični spopadi z lažjimi posledicami, lažja dejanja zoper lastnino ter nekatera kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine.

Kaj je namen in cilj postopka poravnavanja?

Namen poravnavanja je, da osumljenec in oškodovanec s pomočjo poravnalca vzpostavita dialog in z usmeritvami poravnalca odpravita nesoglasja.

Cilj poravnavanja je sklenitev sporazuma, ki vsebuje zadoščenje oškodovanca zaradi storjenega dejanja osumljenca in določitev obveznosti, ki jo mora za to zadoščenje opraviti osumljenec. Z izpolnitvijo sporazuma se osumljenec izogne sodnemu postopku, vpisu v kazensko evidenco in plačilu stroškov kazenskega postopka.

Katere naloge lahko vsebuje sporazum?

  1. opravičilo storilca oškodovancu ali (in) njegovim bližnjim;
  2. odpravo škode;
  3. vrnitev ali nadomestitev predmetov;
  4. plačilo škode;
  5. delo v korist oškodovanca;
  6. splošno koristno delo;
  7. druge oblike moralnega ali materialnega zadoščenja oškodovanca.

 

Kdo je poravnalec in kakšne so njegove naloge?

Poravnalec je oseba, ki je imenovana za poravnalca. V vsaki zadevi se ga določi iz imenika poravnalcev v kazenskih zadevah (http://www.mp.gov.si/si/obrazci_evidence_mnenja_storitve /postopek_poravnavanja_v_kazenskih_zadevah/).

Naloga poravnalca je, da ustvarja okolje, ki omogoča oškodovancu in osumljencu strpen dialog, ju usmerja, posreduje ter spodbuja, da se odpravijo nesoglasja in doseže sporazum. Pri tem skrbi, da stranki nista pod kakršnokoli prisilo.

Kako poteka postopek poravnavanja?

Če državni tožilec oceni, da je zadeva primerna za postopek poravnavanja, se določi poravnalca.

Za začetek postopka poravnavanja morata osumljenec in oškodovanec pisno soglašati. Po pridobitvi soglasja poravnalec osumljenca in oškodovanca seznani z njunim položajem v postopku, smislom, vsebino in ciljem postopka poravnavanja in s posledicami sklenitve sporazuma za obe stranki. 

Nato poravnalec spodbudi, da osumljenec in oškodovanec skleneta sporazum, s katerim bo oškodovanec dobil zadoščenje za dejanje, ki ga je storil osumljeni, osumljeni pa se z izpolnitvijo sporazuma izogne sodnemu (kazenskemu) postopku in njegovim posledicam. Rok za izpolnitev sporazuma ne sme biti daljši od treh mesecev.

Kakšne so posledice uspešno izvedenega postopka poravnavanja?

Če osumljenec in oškodovanec skleneta sporazum in osumljenec izpolni, kar je določeno v sporazumu, državni tožilec kazensko ovadbo zoper njega zavrže. S tem velja osumljenec za nekaznovanega, zoper njega ni uveden kazenski postopek, ni vpisan v kazensko evidenco in razen svojih, ne nosi nobenih drugih stroškov.

Kakšne so posledice neuspešnega poravnavanja ali neizpolnitve sporazuma?

Če ni soglasja obeh strank, če sporazum ni sklenjen ali če osumljeni ne izpolni sporazuma, državni tožilec zoper njega začne kazenski pregon (na sodišče vloži zahtevo za preiskavo ali obtožni akt).

Kaj narediti, če dobim vabilo poravnalca?

Če prejmete vabilo poravnalca sporočite poravnalcu, ali ste se pripravljeni udeležiti postopka poravnavanja.

Kdo nosi stroške postopka poravnavanja?

Stroške poravnalca nosi državno tožilstvo. Osumljenec in oškodovanec nosita le vsak svoje stroške, lahko pa se dogovorita drugače.

Med stroške osumljenca oziroma oškodovanca sodijo njuni izdatki za prevoz, stroški povezani z odsotnostjo iz službe ter plačilo odvetnika, v primeru, da si ga stranka  vzame.

+ SPORAZUM O PRIZNANJU KRIVDE

Kaj je sporazum o priznanju krivde?

Sporazum o priznanju krivde je pisni dogovor med državnim tožilcem in obdolžencem, s katerim se na podlagi pogajanj dogovorita o kazenski sankciji za očitano kaznivo dejanje, v zameno za obdolženčevo priznanje krivde.

Obdolženec in državni tožilec se prostovoljno odločata o pogajanjih in sklenitvi tega sporazuma.

 

Sporazum o priznanju krivde urejajo določbe 450.a do 450.č člena Zakona o kazenskem postopku (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO362 in Splošno navodilo o pogajanjih ter predlaganju kazenskih sankcij v primeru priznanja krivde in sporazuma o krivdi http://www.dt-rs.si/zakonodaja/).

O čem se lahko dogovorita državni tožilec in obdolženec v sporazumu?

Državni tožilec in obdolženec se smeta dogovoriti o:

  1. kazni oziroma opozorilni sankciji in o načinu izvršitve kazni,
  2. odstopu državnega tožilca od kazenskega pregona, za kazniva dejanja obdolženca, ki niso zajeta s priznanjem, če s tem soglaša oškodovanec,
  3. stroških kazenskega postopka,
  4. izpolnitvi kakšne druge naloge.

Predmet sporazuma o priznanju krivde ne more biti:

  1. pravna opredelitev kaznivega dejanja,
  2. varnostni ukrepi, kadar so obvezni,
  3. odvzem s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi, razen načina odvzema.

Katere zadeve so primerne za sklenitev sporazuma o priznanju krivde?

Zakon ne omejuje sklenitve sporazuma na določena kazniva dejanja, vendar se sporazum praviloma sklepa v zahtevnejših zadevah in zlasti, kjer sporazum:

  • znatno skrajša kazenski postopek,
  • obdolženca spodbudi k predložitvi dokazov za drugo hujše kaznivo dejanje, ki ga je storila bodisi druga oseba,
  • omogoči, da žrtvam in občutljivim pričam ni potrebno pričati na glavni obravnavi.

Kaj je namen in cilj sporazuma o priznanju krivde?

Namen tega instituta je, da se obdolžencu, ki kaznivo dejanje priznava, v zameno za njegovo sodelovanje v postopku ponudi dogovor o izreku nižje kazni, kot bi bila izrečena, če bi prišlo do rednega sojenja.

Cilj sporazuma o priznanju krivde je izogniti se vodenju postopka pred sodiščem, pospešitev postopka, pa tudi zmanjšanje stroškov kazenskega postopka.

Kako poteka postopek sklenitve sporazuma o priznanju krivde?

Za sklenitev sporazuma o priznanju krivde morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Sporazum lahko sklene obdolženec le ob sodelovanju zagovornika (odvetnika), ki mu ga določi sodišče, če ga obdolženec nima.

Pred sklenitvijo sporazuma potekajo med državnim tožilcem in obdolžencem pogajanja. Praviloma sklenitev sporazuma predlaga državni tožilec. Lahko pa ga predlaga tudi obdolženec.

Sporazum o priznanju krivde predložita stranki sodišču, ki o njem odloči. Če je sporazum sklenjen v skladu z zakonskimi določbami, ga sodišče mora sprejeti in izreči kazensko sankcijo, o kateri sta se sporazumela državni tožilec in obdolženec.

Sodišče sporazum lahko zavrne le, če priznanje ni jasno, popolno in podprto z dokazi, če ugotovi, da ni bilo dano prostovoljno ali da obdolženec ni razumel posledice priznanja. Sodišče sporazum zavrne tudi, če sporazum ne vsebuje vseh sestavin (pisna oblika sporazuma, podpisan s strani državnega tožilca, obdolženca in zagovornika, vsebuje opis kaznivega dejanja kot je zahtevan za obtožnico), če v postopku ni sodeloval zagovornik in če vsebuje dogovor o stvari, o kateri se ne sme sporazumeti.

Kakšne so posledice sklenitve sporazuma o priznanju krivde?

S sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde se šteje, da obdolženec kaznivo dejanje priznava in da bo sodišče obdolženca obsodilo na kazen, ki je dogovorjena v sporazumu. Sodišče preverja le, ali je sporazum v skladu z zakonskimi zahtevami, ne posega pa v vsebino sporazuma.

Kakšne so posledice, če se obdolženi pogaja, vendar ne sklene sporazuma?

Posledica neuspešnih pogajanj je, da sporazum ni sklenjen in da bo državni tožilec bodisi vloži obtožni akt bodisi nadaljeval s kazenskim postopkom. Sodišče o tem, da so med strankama tekla pogajanja ni obveščeno, prav tako se listine, ki se nanašajo na postopek pogajanj izločijo iz sodnega spisa.

Kaj narediti, če sem prejel poziv k pogajanjem za sklenitev sporazuma o priznanju krivde?

Če ste prejeli poziv k pogajanjem, se odzovite vabilu in sporočite ali se želite pogajati ali ne.

Če se boste pogajali, si izberite zagovornika (odvetnika), sicer vam ga bo postavilo sodišče.

Kakšna je razlika med sporazumom o priznanju krivde in priznanjem krivde na predobravnavnem naroku?

Pri sporazumu o priznanju krivde državni tožilec, obdolženec in zagovornik (odvetnik) podpišejo sporazum, kjer so natančno določene pravice in obveznosti ene in druge stranke. Če sporazum izpolnjuje v zakonu določene pogoje, je sodišče nanj vezano in mora izreči dogovorjeno kazen.

Pri priznanju krivde na predobravnavnem naroku obdolženec poda izjavo, da priznava krivdo za očitano kaznivo dejanje, njegovo priznanje pa ne sme biti vezano na pogoj. Sodišče pri priznanju krivde na predobravnavnem naroku ne sme izreči strožje sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec, lahko pa izreče milejšo kazensko sankcijo.

Kdo lahko predlaga sklenitev sporazuma o priznanju krivde?

Sklenitev sporazuma o priznanju krivde oziroma začetek pogajanj k sklenitvi sporazuma lahko vedno predlaga državni tožilec, storilec kaznivega dejanja pa praviloma šele po začetku kazenskega (sodnega) postopka (po uvedeni preiskavi oziroma po vloženem obtožnem aktu).

Državni tožilci so sklenitvi sporazuma o priznanju krivde naklonjeni predvsem v obsežnejših in kompleksnih zadevah, kjer je pričakovati dolg kazenski postopek.

Če želite, lahko državnemu tožilcu v zadevi zoper vas predlagate začetek pogajanj k sklenitvi sporazuma o priznanju krivde. Državni tožilec se ni dolžan  pogajati, o tem se odloča samostojno. Na tej povezavi je dostopen obrazec predloga državnemu tožilcu za pogajanja k sklenitvi sporazuma ____.

+ VPOGLED V TOŽILSKI SPIS

Kdaj imam pravico do vpogleda v tožilski spis?

Pravica do pregleda in prepisa tožilskega spisa je vezana na položaj osebe v postopku in na fazo, v kateri se postopek nahaja.

  1. Posamezniki, na katere se nanašajo podatki v spisu, in osebe, ki so v njem omenjene, lahko pogledajo v tožilski spis po zastaranju kazenskega pregona oz. pravnomočnosti sodbe.
  1. Ko je zadeva pred sodiščem (ko je podana zahteva državnega tožilca za preiskavo, vložen obtožni akt, ali ko sodišče opravi posamezna preiskovalna dejanja), ima obdolženec pravico do vpogleda v sodni spis na podlagi 128. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in pravnega interesa za vpogled v tožilski spis

Pred uvedbo kazenskega (sodnega) postopka pa ima pravna ali fizična oseba pravico do vpogleda v spis, če izkaže pravni (zakonit) interes. Za vpogled v tožilski spis mora biti podana pisno obrazložena zahteva, o kateri odloči državni tožilec, ki vodi zadevo. Vpogleda državni tožilec ne bo dovolil, če bi vpogled lahko škodoval interesom postopka, če gre za tajnost postopka ali zaradi varovanja zasebnosti oseb.

+ NADZORSTVENA PRITOŽBA

Kaj je nadzorstvena pritožba?

Nadzorstvena pritožba je pospešitveno pravno sredstvo, s katerim udeleženec v postopku opozori vodstvo tožilstva, da odločanje v njegovi zadevi poteka neutemeljeno dolgo.

Z nadzorstveno pritožbo ni mogoče uveljavljati vsebinskih napak v delu državnega tožilca.

Nadzorstvena pritožba v zvezi z delom državnega tožilstva je urejena v 155. do 157. členu Zakona o državnem tožilstvu (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5812).

Kdo lahko vloži nadzorstveno pritožbo?

Nadzorstveno pritožbo lahko vloži vsak udeleženec v postopku (zlasti osumljenec in oškodovanec), ki ga vodi državni tožilec in izkaže pravni interes, če meni, da državno tožilstvo neutemeljeno dolgo rešuje zadevo in posega v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Kdo odloča o nadzorstveni pritožbi?

O nadzorstveni pritožbi odloča vodja državnega tožilstva, ki obravnava zadevo. Če zadevo obravnava vodja tožilstva, o njej odloča generalni državni tožilec.

Kam vložiti nadzorstveno pritožbo?

Nadzorstveno pritožbo se vloži na pristojno državno tožilstvo. Nadzorstveno pritožbo se lahko vloži tudi pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, ki jo odstopi vodji pristojnega državnega tožilstva in zahteva, da ga obvesti o ugotovitvah in odločitvi.

Kakšni so učinki vložene nadzorstvene pritožbe?

Nadzorstveno pritožbo obravnava vodja tožilstva, ki seznani državnega tožilca, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje, z vsebino nadzorstvene pritožbe. Od tožilca zahteva pojasnilo o zadevi in o možnih ukrepih za hitrejše reševanje.

Pojasnilo državnega tožilca ali lastno pojasnilo vodje se pošlje vlagatelju. Če pojasnila tožilca niso ustrezna, vodja določi primeren rok za opravo posameznih dejanj ali zaključitev reševanja zadeve.

Aktualno

Sporočilo za javnost

V nadaljevanju objavljamo sporočilo za javnost generalnega državnega tožilca RS Draga Škete v kazenski zadevi,  ki jo zoper Zorana Jankovića vodi Specializirano državno tožilstvo RS. 

 

Več

Vlada imenovala Borisa Ostruha za namestnika generalnega državnega tožilca

Vlada je na današnji seji imenovala Borisa Ostruha za namestnika generalnega državnega tožilca RS.

 

 

Več

Udeležba na konferenci o medicinskih varnostnih ukrepih

Dr. Zvonko Fišer, vrhovni državni tožilec svetnik, se je od 1. do 3. junija, v Beogradu, udeležil konference z naslovom: »Medicinsko varnostni ukrepi – pravni in medicinski aspekt,«  ki jo je organizirala OVSE, misija za Srbijo, po strokovni plati pa Srbsko društvo za kazensko pravo.

 

 

Več

Udeležba na 53. plenarnem zasedanju odbora MONEYVAL

Višja pravosodna svetovalka Petra Šubernik in višji državni tožilec Boštjan Škrlec sta se od 29. 5. do 1. 6. 2017, v Strasbourgu, udeležila 53. plenarnega zasedanja Odbora Moneyval; na njem so, med drugim, obravnavali poročilo petega kroga ocenjevanja učinkovitosti ukrepov preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma Republike Slovenije.

 

 

Več

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije

Vrhovno državno tožilstva RS , ki ga vodi generalni državni tožilec, opravlja državnotožilske funkcije pred Vrhovnim sodiščem RS, ter usklajevalne, nadzorstvene in izobraževalne dejavnosti nad okrožnimi državnimi tožilstvi in Specializiranim državnim tožilstvom RS s posebnim oddelkom.

Organigram

Vrhovno državno tožilstvo RS deluje na celotnem območju Republike Slovenije. Je najvišje tožilstvo v državi, v sklopu katerega delajo vrhovni in višji državni tožilci, ter okrožni ali okrajni državni tožilci, ki so lahko dodeljeni na vrhovno državno tožilstvo zaradi opravljanja zahtevnejših strokovnih nalog.

Iz organigrama državnega tožilstva so razvidne organizacija in krajevne pristojnosti državnega tožilstva.

več

Enote in oddelki

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije ima oddelke: Kazenski oddelek, Oddelek za civilne in upravne zadeve in Oddelek za izobraževanje in strokovni nadzor, Oddelek za organizacijo in razvoj upravljanja in Oddelek za mednarodno sodelovanje. Pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije deluje kot notranja organizacijska enota Strokovno informacijski center.
Vrhovno državno tožilstva Republike Slovenije opravlja državnotožilske funkcije pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ter usklajevalne, nadzorstvene in izobraževalne dejavnosti nad okrožnimi državnimi tožilstvi in Specializiranim državnim tožilstvom RS s Posebnim oddelkom.
VEČ

Sodelovanje

Vrhovno državno tožilstvo RS sodeluje z državnimi institucijami in je vpeto v razvejano mednarodno sodelovanje.

VEČ

Specializirano državno tožilstvo

Najzahtevnejša kazniva dejanja, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti, obravnava Specializirano državno tožilstvo RS (SDT RS), ki je bilo leta 2011 ustanovljeno z Zakonom o državnem tožilstvu. SDT RS se je razvilo iz nekdanje Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Skupina je bila organizirana v okviru Vrhovnega državnega tožilstva RS kot posebna organizacijska enota s pristojnostjo delovanja na območju celotne države. 

 

Več

Okrožna državna tožilstva

Na enajst okrožnih državnih tožilstev  so razporejeni okrajni državni tožilci, okrožni državni tožilci in višji državni tožilci, ki delujejo na enajstih okrožnih sodiščih in pred okrajnimi sodišči na njihovem območju. 

Nekatera imajo zunanje oddelke kot organizacijske enote, da opravljajo funkcije okrožnega državnega tožilstva pred enim ali več okrajnimi sodišči.

Državnotožilski svet

Državnotožilski svet je samostojen državni organ, ki opravlja naloge državnotožilske samouprave in upravne naloge ter sodeluje pri zagotavljanju enotnosti pregona in varovanju samostojnosti državnih tožilcev.

Več

Kontakt

Spoštovani,

vabimo vas, da izpolnite obrazec in se naročite na naša sporočila za javnost.