Državno tožilstvo Republike Slovenije

O državnem tožilstvu

Položaj državnega tožilstva v sistemu oblasti v Republiki Sloveniji določata Ustava RS in Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1). Ustava RS določa, da državni tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe in ima druge, z zakonom določene pristojnosti. Zakon o državnem tožilstvu pa določa, da so državna tožilstva kot del pravosodja samostojni državni organi.

O položaju državnega tožilstva je odločalo tudi Ustavno sodišče RS, ki je zavzelo stališče, da je državno tožilstvo sistem samostojnih državnih organov, v okviru katerih  državni tožilci na podlagi prvega odstavka 135. člena Ustave RS izvršujejo funkcijo vlaganja in zastopanja kazenskih obtožb kot posebno funkcijo državne oblasti  in druge naloge v skladu z zakonom. Glede na ustavnopravno vsebino državnotožilske funkcije, v okviru katere se z izvrševanjem kazenske zakonodaje izvaja pregon storilcev kaznivih dejanj v imenu države in v javnem interesu kot represivna dejavnost države, je državno tožilstvo del izvršilne veje oblasti. Ustava RS v prvem odstavku 135. člena za izvrševanje državnotožilske funkcije določa načelo funkcionalne samostojnosti državnih tožilcev, kar zahteva tudi samostojnost državnih tožilstev kot državnih organov. Državnim tožilcem mora biti samostojnost zagotovljena pri izvrševanju njihove funkcije v konkretnih zadevah, saj državno tožilstvo ni takšen del izvršilne oblasti, ki bi ga v smislu političnih in strokovnih navodil v konkretnih zadevah lahko usmerjala vlada ali katero koli ministrstvo.

Samostojnost državnih tožilcev pri izvrševanju tožilske funkcije morajo zagotavljati zakoni, ki urejajo državnotožilsko službo oziroma izvajanje tožilske funkcije.

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije opravlja državnotožilske funkcije pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ter usklajevalne, nadzorstvene in izobraževalne dejavnosti nad okrožnimi državnimi tožilstvi in Specializiranim državnim tožilstvom Republike Slovenije.

Enajst okrožnih državnih tožilstev opravlja naloge prvostopenjskega organa. Na okrožna državna tožilstva so razporejeni okrajni državni tožilci, okrožni državni tožilci in višji državni tožilci. Njihovo območje delovanja zajema enajst okrožnih sodišč. Državni tožilci iz teh okrožnih tožilstev pa delujejo tudi pred                       

okrajnimi sodišči na njihovem območju. Nekatera okrožna državna tožilstva imajo zunanje oddelke kot organizacijske enote.

Pri okrožnih državnih tožilstvih na sedežu višjih sodišč (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper) so organizirani oddelki za usklajevanje in razporejanje zadev, ki se obravnavajo pred višjimi sodišči (Pritožbeni oddelek).

Najzahtevnejša kazniva dejanja, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti, obravnava Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije. Pri Specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije deluje kot samostojna notranje organizacijska enota s posebnim položajem Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (Posebni oddelek).

V Sloveniji imamo državne tožilce štirih stopenj: okrajne državne tožilce, okrožne državne tožilce, višje državne tožilce in vrhovne državne tožilce.

Pred okrajnimi sodišči nastopajo državni tožilci, ki imajo najmanj položaj okrajnega državnega tožilca. Pred okrožnimi sodišči nastopajo državni tožilci, ki imajo najmanj položaj okrožnega državnega tožilca, pa tudi okrajni državni tožilci, toda le v okviru pooblastil, ki jih za določene vrste zadev, posamezno zadevo, določene vrste procesnih dejanj ali posamezno procesno dejanje posebej določi vodja državnega tožilstva. Za posamezno procesno dejanje posebej lahko pooblasti okrajnega državnega tožilca za nastopanje pred okrožnim sodiščem tudi pristojni državni tožilec.

Pred višjimi sodišči nastopajo tožilci, ki imajo najmanj položaj višjega tožilca, pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije pa nastopajo samo vrhovni državni tožilci.

Funkcija državnega tožilca je trajna.