Kazniva dejanja določa Kazenski zakonik (KZ-1), Zakon o kazenskem postopku (ZKP) pa določa postopkovna pravila, ki zagotavljajo, da se nihče, ki je nedolžen, ne obsodi.

Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.

Namen kazenskega postopka je odločanje o krivdi storilca ter krivemu storilcu izreči ustrezno sankcijo za kaznivo dejanje.

Kazenski postopek je sestavljen iz različnih faz. Spremljanje, v kateri fazi se nahaja postopek, je pomembno, saj iz njih izhaja različen položaj obdolženca in naslednji koraki v postopku.

Predkazenski postopek

Po prijavi kaznivega dejanja oziroma vložitvi ovadbe policija razišče dejanske okoliščine dejanja. Nato ovadbo skupaj z dokaznimi viri pošlje državnemu tožilcu. Ta lahko ovadbo zavrže, zahteva preiskavo pred sodiščem ali vloži neposredno obtožnico.
Več

Osumljenec, obdolženec, obtoženec (splošni izraz: obdolženec) = oseba, ki se ji očita kaznivo dejanje (je stranka kazenskega postopka). Poimenovanje obdolženca je odvisno od faze postopka:

Več

Pravica do zagovornika spada med ustavno zajamčene človekove pravice. Obramba z zagovornikom obdolžencu, ki je pogosto prava neuka stranka, zagotavlja »enakost orožij« v kazenskem postopku in je bistveni element pravice do poštenega sojenja.

Sodišče strankam postopka lahko daje informacije o poteku postopka, ne sme pa dajati pravnih nasvetov. V kolikor obdolženec potrebuje pravno pomoč, je dobro, da si poišče odvetnika.
Več

Po prijavi kaznivega dejanja oziroma vložitvi ovadbe policija razišče okoliščine dejanja. Nato ovadbo skupaj z dokazi pošlje državnemu tožilcu.

Državni tožilec zavrže ovadbo, če spozna, da ni razlogov za uvedbo kazenskega postopka (npr. ker ni kaznivo dejanje, ni utemeljenega suma, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje ali iz drugih razlogov). O tem mora v osmih dneh obvestiti oškodovanca. V takšnem primeru lahko obtožni akt na sodišče vloži oškodovanec, ki v postopku nastopa kot tožilec. Oškodovanec ima pravico začeti oziroma nadaljevati pregon v 30 dneh, odkar je prejel sporočilo državnega tožilca.
Več

S preiskavo, ki jo opravlja preiskovalni sodnik, se začne sodni kazenski postopek. Preiskava se začne zoper določeno osebo, če je podan utemeljen sum, da je ta oseba storila kaznivo dejanje. Zahtevo za preiskavo preiskovalnemu sodniku poda državni tožilec.

V preiskavi sodišče na podlagi gradiva policije in državnega tožilstva dodatno preveri okoliščine kaznivega dejanja ter zbira dokaze. Med preiskavo preiskovalni sodnik npr. zasliši obdolženca in priče, opravi ogled, odredi izvedenstvo ali hišno preiskavo.

Sodna preiskava je za javnost zaprta.
Več