S 1. junijem 2017 je vodenje Strokovno-informacijskega centra (SIC) na Vrhovnem državnem tožilstvu RS prevzela vrhovna državna tožilka Irena Kuzma, vodenje oddelka za organizacijo in razvoj upravljanja pa vrhovni državni tožilec svetnik Aleš Butala.
V dneh 22. in 23. maja 2017 se je dr. Zvonko Fišer, vrhovni državni tožilec svetnik, na Univerzi v Ljubljani, udeležil znanstvene konference o velikem podatkovju, ki sta jo organizirala Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Pravna fakulteta v Ljubljani.
Vrhovno državno tožilstvo RS je svoje spletne predstavitve državnih tožilstev na območjih, kjer živita madžarska in italijanska narodnostna skupnost predstavilo tudi v madžarskem in italijanskem jeziku.
Višji državni tožilec Boštjan Škrlec se je od 17. do 19. maja udeležil tridnevnega usposabljanj v Bruslju, ki je bilo namenjeno predvsem zbliževanju znanj strokovnjakov s področja letalstva in strokovnjakov s področja pravosodja, za potrebe sodelovanja v morebitnih (pravo)sodnih postopkih.
Okrajna državna tožilka Anita Veternik se je v okviru malteškega predsedstva Svetu EU udeležili dveh sestankov na temo hrambe podatkov - prvega 10. aprila 2017 in drugega 15. maja 2017.
Okrajni državni tožilec Luka Virant se je 11. in 12. maja 2017 v Alicanteju udeležil seminarja o pravicah intelektualne lastnine in problematiki sporov, ki ga je organiziral Observatorij EU pri EUIPO (Urad EU za usklajevanje na notranjem trgu).
Generalni državni tožilec Drago Šketa se je odzval na sodbo višjega sodišča, ki je nekdanjega šefa Istrabenza Igorja Bavčarja ter njegova nekdanja sodelavca Kristjana in Nastjo Sušinskega spoznalo za krive.
V sredo, 17.5. 2017 je v poslovnih prostorih Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju (ODT Ptuj) prišlo do varnostnega incidenta. Oboroženi storilec, ki je sicer osumljen storitve kaznivega dejanja, je poskušal nasilno vstopiti v prostore ODT Ptuj in je grozil tamkajšnjim zaposlenim.
Vrhovno državno tožilstvo RS je uspelo z zahtevo za varstvo zakonitosti glede pomembnega pravnega vprašanja, ali se kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic lahko izvrši tudi v enoosebni družbi, v kateri je edini družbenik hkrati tudi poslovodja.
