Skoči do osrednje vsebine

Mediji

VDT

Aktualno

  • Evropsko javno tožilstvo (EJT) v Ljubljani je na Okrožno sodišče v Mariboru zoper društvo in njegovega zakonitega zastopnika vložilo obtožnico zaradi goljufij v zvezi s subvencijami,  povezanimi  s tremi projekti Erasmus+, ki jih je financirala EU.

    Zakoniti zastopnik društva, s sedežem v Mariboru, se je med letoma 2019 in 2021 prijavil na tri razpise Zavoda MOVIT, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih v okviru programa Erasmus+. Društvo se je zavezalo k izvajanju izmenjav, tudi z mladimi Romi, za kar je pridobilo EU sredstva v višini okrog  65.000 evrov.

    Kljub številnim pozivom Zavoda MOVIT društvo ni izvedlo nobene od načrtovanih projektnih aktivnosti, niti ni predložilo nobenega končnega poročila o izvedenih aktivnostih, kot je to določeno s sporazumi. Po ugotovitvah preiskave, ki je bila izvedena  ob podpori Policijske uprave Maribor, je zakoniti zastopnik društva del sredstev porabil za plačilo dolgov društva, drugi del pa za osebne namene.

     

    Preiskava je pokazala, da je obtoženi ravnal naklepno, zavedajoč se, da niti eden od projektov, ki jih financira EU, ne bo izveden.

     Po Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) lahko obramba na sodišče še vedno poda ugovor zoper obtožnico.

     Če bo obtoženi spoznan za krivega, mu grozi od enega do osem let zapora. Društvo lahko doleti denarna kazen, zaplemba premoženja in prisilna likvidacija.

     EJT je neodvisno javno tožilstvo Evropske unije. Odgovorno je za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj zoper finančne interese EU.

     

    Povezava na sporočilo za javnost EJT

  • Državni tožilci smo se najprej z nejevero, nato pa z ogorčenjem, preko medijev seznanili z odločitvijo vlade, da je ta s sindikati javnih uslužbencev podpisala dogovor, s katerim zavestno ignorira odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

    Ustavno sodišče RS je, kot že večkrat izpostavljeno, ugotovilo, da je ureditev osnovnih plač sodnikov (s tem pa tudi državnih tožilcev, kot določa Zakon o državnem tožilstvu), v neskladju z načelom delitve oblasti, v neskladju s 125. členom Ustave je tudi zakonska ureditev o usklajevanju sodniških plač v delu, ki določa, da se sodniške plače usklajujejo enkrat letno, nato pa je Ustavno sodišče za odpravo te protiustavnosti zakonodajalcu določilo šestmesečni rok, ki poteče 3. 1. 2024.

    Iz dogovora vlade s sindikati pa izhaja, da zaveza glede ustavljenih stavkovnih aktivnosti s strani sindikatov do 13. septembra ne velja, če vlada za katero od skupin javnih uslužbencev ali funkcionarjev določi ali se dogovori za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah z učinkovanjem pred 13. septembrom (2024).

    Prav je, da se sindikati zavzemajo za boljše pravice tistih, ki jih zastopajo, vendar pa je hkratno omejevanje drugih skupin in njihovih pravic povsem nedopustno in neskladno z osnovami sindikalnega boja. S podpisom takega sporazuma se je vlada s sindikati pogajala o pravicah sodnikov (s tem pa tudi državnih tožilcev), kar  je  nesprejemljivo. Ustavno sodišče je v odločbi ponovilo svoje že večkrat izraženo stališče, da položaj sodnikov kot funkcionarjev v službenem razmerju (enako pa tudi državnih tožilcev), kar se tiče njihovega plačnega položaja ni primerljiv s položajem javnih uslužbencev.

    Zaskrbljujoče je, da vlada RS ignorira odločbo najvišjega sodišča v državi, še več, ravna v popolnem nasprotju z njo.

    Zato zahtevamo, da vlada spoštuje odločitve sodišč, s tem pa vladavino prava v Republiki Sloveniji, ter do določenega datuma v odločbi Ustavnega sodišča uskladi plačna nesorazmerja sodnikov, s tem pa tudi državnih tožilcev.

    V nasprotnem primeru bomo o ravnanju vlade v tem delu državni tožilci primorani obvestiti vse pristojne institucije v Evropi.

     

     

  • Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je v zadevi spolne zlorabe mladoletne osebe doseglo obsodilno sodbo za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let in sicer osem let in sedem mesecev zapora, za kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva pa šest mesecev zapora. Enotna kazen za storilca znaša skupaj 9 let zapora. Storilec je od začetka postopka v priporu.

    Obsojeni je v času od novembra 2021 do februarja 2023 tudi večkrat na dan zlorabljal svojo mladoletno hčer ter ji v času od novembra 2021 do februarja 2023 prikazoval pornografsko vsebino.

    Pritožba zoper sodbo ne bo vložena.

  • Na Specializiranem državnem tožilstvu RS (SDT RS) so, zaradi izplačevanja nezakonitega dodatka za stalno pripravljenost, v obdobju od leta 2008 do leta 2015, vložili sedem obtožnic za kazniva dejanja zlorab uradnega položaja po tretjem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) zoper skupaj osemnajst oseb, ki se nanašajo na sedem ljubljanskih fakultet. Vse obtožnice so postale pravnomočne.

    Doslej je bila pravnomočno zaključenih večina zadev, med drugim je bila ena oseba pravnomočno obsojena, sodba je že potrjena na Vrhovnem sodišču RS, dve osebi pa sta pravnomočno oproščeni. Dve obtoženi osebi sta še v fazi glavne obravnave, glede dveh obtoženih pa je višje sodišče ugodilo pritožbi SDT in razveljavilo oprostilno sodbo ter vrnilo prvi stopnji v ponovno odločanje. Zaradi zastaranja so bili s strani sodišča ustavljeni postopki zoper enajst obtoženih.

  • Pred predsednikom Državnotožilskega sveta Igorjem Lučovnikom, je v prisotnosti začasne vodje Vrhovnega državnega tožilstva RS, vrhovne državne tožilke Mirjam Kline, ter podpredsednice Državnotožilskega sveta, višje državne tožilke mag. Barbara Lipovšek, prisegla nova vodja Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici, višja državna tožilka Ana Radovanović Širok.

  • Letošnjega 28. zbora državnih tožilcev, ki poteka 17. in 18. decembra v Portorožu, so se udeležili tudi visoki predstavniki oblasti, med drugim predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Miodrag Đorđević.

    Predsednica Republike Slovenije je kot osrednja govornica na prireditvi poudarila izenačenost tožilcev s sodniki ter njihovo neodvisnost, ki je ključnega pomena za učinkovito delovanje pravosodnega sistema, na koncu pa se je vsem zbranim zahvalila za opravljeno delo, ki naj bo uspešno in srčno tudi v prihodnje.

    Zbrane je nagovorila tudi začasna vodja Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, vrhovna državna tožilka Mirjam Kline, ki je med drugim izpostavila prioritete tožilstva v prihodnjem letu, ki se nanašajo predvsem na gospodarsko, korupcijsko kriminaliteto, na okoljsko kriminaliteto ter na ranljive skupine ljudi; omenila je tudi pomembno spremembo Zakona o državnem tožilstvu. Spomnila je, da je leto 2023 zaznamovalo več dogajanj v okviru državnega tožilstva, pri čemer je na mednarodnem področju izpostavila stike z generalnima državnima tožilcema Avstrije in Hrvaške, ter udeležbo na konferenci generalnih državnih tožilcev držav Zahodnega Balkana v Črni gori, v sklopu katere je bil podpisan Memorandum o sodelovanju na področju odnosov z javnostmi, obisk delegacije Visokega protikorupcijskega sodišča Ukrajine,  uradni obisk Tožilstva Bosne in Hercegovine z udeležbo na peti mednarodni konferenci na temo Mednarosnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo ter udeležbo na Diplomatski konferenci za sprejetje Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev. Leto, ki se bliža koncu je zaznamovalo tudi izvajanje koordinacijskih sestankov na Eurojustu, študijski obisk v zvezi s Hišo za otroke na Švedskem in precejšnje število konferenc oziroma mednarodnih izobraževanj, ki so se jih udeležili državni tožilci in strokovni sodelavci.  Celoten govor začasne vodje Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, vrhovne državne tožilke Mirjam Kline, lahko preberete v nadaljevanju.

     

    Slavnostno prireditev je vodil predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije, višji državni tožilec mag. Boštjan Valenčič.

    Zbor državnih tožilcev je vsakoletno tradicionalno srečanje državnih tožilcev, na katerem, poleg osrednje slovesnosti, poteka tudi obširnejši izobraževalni program v okviru organizacije Centra za izobraževanje v pravosodju (CIP), pod vodstvom začasne vodje Vrhovnega državnega tožilstva RS, vrhovne državne tožilke Mirjam Kline.

     

    GOVOR ZAČASNE VODJE VRHOVNEGA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA RS, VRHOVNE DRŽAVNE TOŽILKE MIRJAM KLINE

  • Na svečani slovesnosti ob Dnevu pravosodja na Brdu pri Kranju sta ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan in začasna vodja Vrhovnega državnega tožilstva RS, namestnica generalnega državnega tožilca, vrhovna državna tožilka Mirjam Kline, zaslužnim posameznikom podelili priznanja za njihovo prizadevno in uspešno delo na državnih tožilstvih.

    Letošnji prejemniki medalje za življenjsko delo so: Boris Ostruh, vrhovni državni tožilec na Vrhovnem državnem tožilstvu RS; Barbara Knol Drobnič, vrhovna državna tožilka svétnica na Vrhovnem državnem tožilstvu RS; Marjeta Kreča, okrožna državna tožilka svétnica na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju; Rožana Kocjančič, javna uslužbenka na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru; Darja Špacapan, okrožna državna tožilka svétnica na Okrožnem državnem tožilstvu v Novi Gorici; prejemnica diplome za življenjsko delo pa je Tanja Šinigoj, javna uslužbenka na ODT v Novi Gorici.

    Medaljo za izjemne delovne uspehe in prizadevanja je prejela Sabina Klaneček, javna uslužbenka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS.

     

     

    Vsem nagrajenkam in nagrajencem iskreno čestitamo!

     

    Obrazložitve priznanj

  • V  Cankarjevem domu v Ljubljani se je zaključil letošnji tradicionalni Forum o finančni in gospodarski kriminaliteti, ki ga organizirata Društvo državnih tožilcev Slovenije in Center za izobraževanje v pravosodju.

    Številni ugledni domači in tuji gostje so svoje referate namenili aktualnim temam, povezanimi z organiziranjem kriminala na Balkanu, premoženjem nezakonitega izvora, s pregonom korupcije, preiskavami mednarodne korupcije, z zlorabami položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, oškodovanjem upnikov ter z davčno kriminaliteto.

    Forum je moderiral višji državni tožilec  mag. Boštjan Valenčič, vodja gospodarske sekcije pri Društvu državnih tožilcev Slovenije.

  • Strokovni nadzor v posamezni zadevi, ki ga je odredil generalni državni tožilec nad delom dežurne državne tožilke, ki je 3. julija 2023 vodila predkazenski postopek v zadevi poginulega psa v Kopru je pokazal, da je bila pri usmerjanju policije narejena strokovna napaka, saj je bil podan sum storitve kaznivega dejanja in ne prekrška. Na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru se, na podlagi večjega števila kazenskih ovadb za kaznivo dejanje mučenje živali po 341. členu KZ-1, vodi predkazenski postopek, ki pa še ni končan.

    V okviru strokovnega nadzora se pregleduje in ocenjuje zakonitost in pravočasnost dela, smotrnost uporabe procesnih pooblastil in možnosti ter pravilnost strokovnih odločitev glede na uveljavljeno politiko pregona in izdana splošna navodila, pri čemer Državnotožilski svet pri izdelavi ocene državnotožilske službe za državne tožilce po presoji upošteva tudi ugotovitve strokovnih nadzorov v posamezni zadevi, v kateri so ugotovljene pomanjkljivosti oziroma strokovne napake.

  • Specializirano državno tožilstvo (SDT RS) po zadnjih zbranih podatkih obravnava 38 odprtih kazenskih zadev, večina zadev pa se že nahaja na sodiščih. Zahteve za preiskavo in obtožni akti so bili vloženi tudi zoper člane uprav in nadzornih svetov največjih slovenskih bank.

    V 23-ih zadevah so vloženi obtožni akti zoper skupno 98 oseb, od tega zoper 61 bančnikov. V fazi sodne preiskave se trenutno nahaja devet zadev zoper skupno 42 fizičnih oseb, od tega 37 bančnikov. Skupna vrednost škode oziroma premoženjske koristi v zadevah, ki se obravnavajo na sodiščih znaša nekaj več kot 318 milijonov evrov, in sicer po vloženih zahtevah za preiskavo znaša 171.627.398,25 evrov, v zadevah po vloženem obtožnem aktu pa vsaj 146.628.788,77 evrov. V preostalih zadevah predkazenski postopki še niso zaključeni.  

    Do sedaj je bilo v bančnih zadevah izdanih 24 sodb, od tega 21 obsodilnih za skupno 36 oseb, od tega 25 bančnikov. Petnajst obsodilnih sodb v zadevah za 19 oseb je že pravnomočnih, prav tako je pravnomočen kaznovalni nalog zoper eno osebo. Skupna protipravna premoženjska korist oziroma škoda v teh zadevah znaša 70.555.201,75 evrov.

    Najpogostejše kaznivo dejanje, ki se očita bančnikom, je zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1. Gre za zelo zahtevne zadeve, saj je bilo v okviru vseh sodnih preiskav zaslišanih zelo veliko število prič, postavljeni so bili tudi sodni izvedenci ekonomsko finančne stroke. Zaradi kompleksnosti zadev so preiskave in sojenja trajali dalj časa. Od vložitve zahteve za preiskavo do uvedbe preiskave traja povprečno 10 mesecev, do zaključka preiskave okrog 1 leto in 9 mesecev, od vložitve obtožnega akta do začetka glavne obravnave povprečno okrog 9 mesecev, do izdaje sodbe po izvedenih glavnih obravnavah okrog 9 mesecev.    

    Zadeve, povezane z domnevnimi zlorabami v bančništvu, se bodo še naprej obravnavale prioritetno, vendar pa za dosego končnega epiloga v posamezni zadevi ne zadostuje zgolj delo in prizadevanja državnih tožilcev. Na dinamiko reševanja zadev ima pomemben vpliv način postopanja obrambe in način vodenja postopka na sodiščih. Rešitve ne vidimo v uporabi pospešitvenih pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo državni tožilci, saj ocenjujemo, da gre za sistemski  problem. Na državnem tožilstvu ocenjujemo, da bi moralo biti delo na sodišču v tako izpostavljenih zadevah organizirano na način, da bi teklo tekoče in brez opozarjanja državnih tožilcev. Kot eno od rešitev vidimo ustanovitev enotnega specializiranega sodišča, brez obremenitev lokalnega okolja in brez obremenjenosti z zadevami iz splošne pristojnosti.

     

     

     

 

URADNE URE

  • v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure

  • sreda od 9. do 12. in od 14. do 16. ure

  • na delovna dneva 24. in 31. decembra od 9. do 12. ure.

linkedIn

Dostopnost

Politika zasebnosti

Informacije javnega značaja